Semenarna Ljubljana je edino slovensko semenarsko podjetje z dolgoletno tradicijo. Kot tako je pomemben člen oskrbe s hrano v državi. Med drugim se je posvečalo tudi ohranjanju in selekciji sort kmetijskih rastlin, zlasti vrtnin, ki so prilagojene rastnim razmeram pri nas.

Med temi so tudi avtohtone sorte, ki imajo poleg uporabne tudi kulturno vrednost ter so obenem del kmetijske biotske raznovrstnosti Slovenije. Lastne sorte in semenarska proizvodnja pa so danes prepoznane kot pomemben del (prehranske) neodvisnosti narodov, čeprav so v času globalne koncentracije semenarskih podjetij tudi izjemno ranljive.

Semenarna Ljubljana je po nekajletnem zmanjševanju zgoraj opisanih dejavnosti pred dvema letoma spet začela krepiti pridelavo semen slovenskih sort, vključno s serijo avtohtonih, slovenskih sort poljščin in vrtnin. Tudi gospodarski rezultati podjetja s precejšnjim ugledom v državah bivše Jugoslavije so se začeli izboljševati.

Vendar pa ima ta dobra zgodba, za katero je zaslužna sedanja – oziroma bolje nedavna – uprava, lahko slab konec. Nad podjetjem, za katerega je sodišče sicer odobrilo prisilno poravnavo, namreč še zmeraj visi grožnja stečaja, v katero so jo pahnili donedavni večinski italijanski lastniki.

Kot je pokazala revizija iz leta 2011, je v Semenarni Ljubljana vrsto let potekal mafijskemu podoben lov na novce, v katerem tujih lastnikov in domačih pomagačev ni zanimala strategija in uspeh podjetja, kaj šele kakšna prehranska suverenost, kulturno bogastvo… ali zaposleni v podjetju.

O ugotovitvah revizije ter o poslovno škodljivih in očitno tudi nezakonitih postopkih italijanskih lastnikov Semenarne Ljubljana, ki hočejo zdaj v svojem pohlepu in želji, da bi prikrili uničevalno vodenje družbe pred revizijo, podjetje pahniti v stečaj, so natančno poročali mediji. Poročila nakazujejo, da gre za zgodbo o brezobzirnem izčrpavanju podjetja, korupciji in nezakonitostih. To, da je podjetje začelo poslovati uspešno, je ob tem očitno nepomembno.

Z našim pismom pa želimo javnost in vse neposredno ter posredno vpletene glasno opozoriti, da gre v primeru Semenarne Ljubljana za veliko več kot »le« za še eno izčrpavanje podjetja z grožnjo stečaja in odpuščanja delavcev. Gre tudi za grožnjo izgube dragocenih in nenadomestljivih domačih, avtohtonih sort, vloženega znanja in sredstev, izgubo programov selekcije teh sort – ter s tem za postopno izgubo dela kmetijske biotske raznovrstnosti in prehranske suverenosti Slovenije. Vzorec je znan, posledice tudi.
Zato pozivamo upnike, še zlasti Deželno banko Slovenije, Abanko in UniCredit Bank, da storijo vse za preprečitev stečaja podjetja, oziroma za njegovo sanacijo z dokončanjem postopka prisilne poravnave.

Pozivamo Komisijo za preprečevanje korupcije, da nemudoma razišče sume o koruptivnem ravnanju pri vpisu sprememb, sprejetih na zrežirani skupščini podjetja v notarski pisarni, v sodni register.

Pozivamo vse druge pristojne in odgovorne, da storijo vse za to, da bo podjetje lahko nadaljevalo z delom, tudi v smislu širšega družbenega prispevka, opisanega na začetku pisma, ter da bodo tožbe v zvezi z nezakonitim delovanjem čim prej doživele epilog.

Želimo si, da se bo ta »roparsko-kapitalistična« zgodba tudi zaradi njenih širših razsežnosti razpletla drugače, kot se je v Sloveniji že razpletlo veliko podobnih. Rok za to je kratek – časa za dogovor o prisilni poravnavi je manj kot dva tedna. Oči nevladnih organizacij in javnosti so uprte v vse, ki nosijo odgovornost.

Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj, v imenu Plana B za Slovenijo – mreže nevladnih organizacij za trajnostni razvoj

Plan B za Slovenijo – mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj združuje 22 nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varovanja okolja in trajnostnega razvoja. www.Planbzaslovenijo.si