Piše: Peter Amalietti 

Kar je res, je res!
Slovenci smo staroselci in smo torej živeli v naši deželi že od nekdaj. In lahko smo ponosni, da arheološka odkritja na našem ozemlju jasno kažejo, da je bila zibelka civilizacije prav pri nas in da so bili nosilci razvoja te civilizacije prav naši predniki. Pri nas so odkrili najstarejše artefakte, ki so bili odločilni za razvoj civilizacije: najstarejša poslikana orodja na svetu, najstarejši nakit, najstarejša glasbila, najstarejšo šivanko, najstarejši deblak in najstarejše leseno kolo z osjo.

Z zavedanjem, da so prav naši predniki bili od nekdaj nosilci razvoja civilizacije, si bomo izboljšali tudi svojo kolektivno samopodobo. Resda so nam v minulem tisočletju vladali tujci, a pred tem smo bili svobodno ljudstvo, ki je za časa antike vladalo tudi drugim. Tudi besedo antika je treba razumeti kot 'doba Antov’, Ant pa je eno od najstarejših imen naših prednikov, ki se je ohranilo tudi v imenu Karantanija.

A najprej si bomo ogledali najstarejše najdbe z našega ozemlja. Najstarejši dokaz človeškega bivanja na slovenskem ozemlju sta dve kamniti orodji iz Jame v Lozi pri Orehku, stari okoli 250.000 let. Kamenodobnih najdišč je pri nas trinajst, bronastodobnih troje, bakrenodobnih sedem, železnodobnih sedem, imamo pa še štiri staroslovenska najdišča. Starejših najdišč bi bilo zagotovo več, vendar pa so naši arheologi doslej praviloma vselej nehali raziskovati naprej, ko so naleteli na rimske ostanke. Teh je zato do zdaj največ raziskanih, vendar pa Rimljani v naše kraje niso prinesli civilizacije, temveč so prav nasprotno uničili staro in veliko civilizacijo ter našim prednikom, tistim redkim pač, ki so preživeli, vsilili svojo lastno civilizacijo.

PRED 200.000 LETI

Najstarejša poslikana kamnita orodja
Najstarejšo poslikavo na kamnitih orodjih na svetu, staro dvesto tisoč let, so našli na najdišču na Gori pri Komendi, kar razkriva, da je bil tedaj pračlovek že sposoben abstraktnega mišljenja.

PRED 150.000 LETI

Neandertalci
Neandertalec je oblika človečnjaka izpred približno 150.000 let. Iz neznanih vzrokov je izumrl pred 27.000 leti. Ime je dobil po danes avstrijski dolini Neanderthal, ki pa je bila od nekdaj poseljena z našimi predniki. Na današnjem slovenskem ozemlju so odkrili nekaj ducatov neandertalskih najdb. Tudi tako imenovani Krapinski človek je bil neandertalec, kajkavska Krapina je bila še na začetku devetnajstega stoletja slovensko ozemlje. Pred nedavnim so v bližini Krapine izkopali tudi 140.000 let star kos nakita, ki zdaj velja za najstarejši nakit na svetu!

PRED 60.000 LETI

Najstarejše glasbilo na svetu
Najstarejše in torej prvo glasbilo vseh časov so pred nekaj leti odkrili na naših tleh v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pred tem je za najstarejše glasbilo na svetu veljala medvedja čeljustnica z eno luknjico v Betalovem spodmolu iz neandertalskih časov pred 40.000 leti, malo mlajše čeljustnice-piščali iz Potočke zijalke pa sodijo v obdobje kromanjonca pred 30.000 ali 35.000 leti. Nikjer na svetu niso našli tako veliko piščali kot prav pri nas. Piščali iz Potočke zijalke je bilo namreč kar nekaj desetin, a so bile med vojno menda uničene v letalskem napadu.

Najdba najstarejše piščali na severnem pobočju Šebreljske planote nad reko Idrijco je torej naše prvenstvo v začetkih glasbene umetnosti samo še dodatno utrdila, obenem pa je ta piščal iz Divjih bab, izrezljana iz stegnenice dve leti starega mladiča jamskega medveda, dokaz, da je neandertalec že gojil kulturo in umetnost. Vrh tega pa po svojih nepojmljivih izvajalskih zmožnosti ta neandertalčeva piščal prekaša vsa znana pihala!

PRED 25.000 LETI

Najstarejša šivanka na svetu
Trenutek, ko je kamenodobni človek iznašel šivanko, oznanja prvi začetek tehnološkega razvoja, saj je šivanje nesporno najstarejša obrt, najstarejšo šivanko pa so odkrili prav v naši jami Potočki zijalki, ki je na južnem pobočju gore Olševe.

PRED 9000 LETI

Prvo poljedelstvo
Po Janezu Trdini smo bili prav Slovenci tudi tisti narod, ki se je prvi začel ukvarjati s poljedelstvom in tega nato razširil po vsem svetu.

PRED 6000 LETI

Planšarske bajte na Veliki planini
Arheologi so dobro raziskali kar dvaindvajset višinskih naselij iz mlajše kamene in bakrene dobe v osrednji Sloveniji, nižinskih naselij pa še občutno več. V mlajši kameni dobi pred 6500 leti je bil na primer Pungart v Kranju že veliko naselje. Nasploh je bilo naše ozemlje v tistih časih nadvse poseljeno. Poseben primerek iz tistega časa, ki se je prav po čudežu ohranil vse do današnjih dni, je planšarska bajta z Velike planine, ki priča o tem, da so se naši daljni predniki odlikovali tudi v govedoreji. Priznani paleontolog dr. Tone Cevc je o njej zapisal:

»Ovalna bajta z Velike planine (1550 m) v Kamniško-Savinjskih Alpah je že razmeroma zgodaj pritegnila pozornost raziskovalcev zaradi svoje nenavadne ovalne zunanje oblike, ki pa skriva v notranjosti pravokotno pastirjevo izbo. Razčlenitev stavbne razvojne poti je pokazala, da segajo začetki njene stavbne zgodovine morda še v prazgodovinski čas, njeno razvojno pot pa so zaznamovale spremembe tlorisa in tudi notranjščine.«

V Skandinaviji so arheologi izkopali povsem enako oblikovane planšarije iz nove kamene dobe. Veliko sorodnosti med švedščino in slovenščino je sicer odkril Franc Jeza in o tem tudi napisal debelo knjigo z neštetimi primeri skupnih besed ali pa korenskih jeder.

Peter Amalietti