Piše: Andreja Paljevec v novih Misterijih www.misteriji.si

Pogovor z Vladislavom Stresom, ki dešifrira zgodovino z vizualizacijami (1)
Dragocen vir, ki razkriva zgodovino človeštva, so starodavne pisave, kipi in slike v muzejih. Neodvisni raziskovalec Vladislav Stres* na podlagi metode vizualizacije umetnosti rekonstruira zgodovino, za katero zatrjuje, da se jo da dešifrirati s proučevanjem starodavnih upodobitev. Lotil se je dešifriranja klinopisa in hieroglifov, ki se zelo razlikuje od uradnih interpretacij.

Verjame, da bo tisti, ki bo znal razvozlati vsebino religioznih egipčanskih simbolov, kakršni so upodobljeni tudi na obelisku, ki stoji sredi trga cerkve Svetega Petra v Rimu, odkril zlati ključ, skrivnost Vatikana. Vladislav Stres je na srednjih šolah vrsto let poučeval ekonomske predmete, informatiko in pravo, zdaj pa se aktivno ukvarja s pisateljevanjem, politiko in zgodovino umetnosti. Leta 1989 je objavil svoj prvi strokovni članek o Sikstinski kapeli.

Kaj sodobno človeštvo povezuje s preteklostjo?
Mi mislimo, da smo vladarji sveta in da so nam na primer živali podrejene. A obstaja več zornih kotov. Tisočletja nazaj smo bili bistveno bolj inteligentni, na višji duhovni ravni kot danes, po drugi strani pa smo res marsikaj pridobili na materialni ravni. Še vedno mislimo, da smo popolnoma nadrejeni in se vedemo, kot da bi bili vladarji sveta.

Sploh se ne zavedamo, kako smo v tej samovšečni podobi zmanipulirani. Ključ, ki nam odkriva ozadja preteklosti, je biblijski zapis o ljudeh Sodome, ki trkajo na Lotova vrata. Nato ven prideta angela in spremenita ljudi, željne spolnosti z »angeloma«, v kamen. To je bistvo … Tudi ljudje dandanes so okamneli. Okamneli so zato, ker v cerkvah vidijo na križu nosilca najvišjih idealov, in otrpnejo.

Okamnijo zato, ker na televiziji kar naprej gledajo umore in druge krutosti. Okamnimo zato, ker je toliko nesmislov, reklam in nehumanosti. Namesto da bi bila vsaka informacija narejena v smislu, koliko prispeva k izboljšanju življenja in nekega znanja, so informacije samo zato, da se človeka čustveno zatre. Ljudje so zato otrpli, ker je tako malo idealizma in idealov.

Kaj bi se lahko naučili od starih civilizacij?
Predvsem to, da je Svet živa stvar. Ni pomembno, ali je to učil Buda ali Jezus; pomembno je zavedati se, da je svet živa celota. Če se tega zavedamo, začnemo opazovati, postanemo radovedni in postanemo sodelujoči. In v tem je izhod. Cerkev sicer pravi, da bo prišel novi Kristus, vendar za prihod te nove dobe ne naredijo ničesar.

Človeška zgodovina pa je neverjetno zanimiva in mnogo bolj presenetljiva, kot si to predstavljamo. Človeka so ustvarila bitja, ki so se hotela nadaljevati prek človeške vrste. Imenujejo se zelo različno in tudi nastopajo v zgodovini pod številnimi imeni.

Pod kakšnimi imeni, denimo?
V daljni preteklosti so bila bitja, ki se imenujejo Sofija (modrost) po Janezovem skritem evangeliju. A prav zaradi modrosti so prišla ta ljudstva v spor z evolucijo. Če si moder, se namreč izogneš katastrofam in potem lahko preskakuješ evolucijo s pomočjo tehnologije, znanj, zdravilnih zelišč … Ti ljudje so bili še pred našimi stvaritelji, bili so spolno izjemno zastarela bitja. Nekateri jim pravijo Lemurci.

Zatem oni ustvarijo bitja, ki jim jaz pravim Arkhonti, kar pomeni gospodarji. Ta bitja so bila še vedno izjemno inteligentna ter višja in močnejša od človeške rase. Zares inteligenten je človek, ki deluje kot celota telesa in duha in je v svoji dejavnosti celovit. V primeru skladnega delovanja gre za sestavljeno harmonično gibanje. V tem primeru je inteligenca čisto nekaj drugega. Ta bitja so bila izjemno harmonična in so živela še pred kratkim, verjetno pa še vedno živijo in delujejo v smeri stvaritve človeka.

So imela ta bitja tudi kakšne pomanjkljivosti?
Imela so hude težave z boleznimi zaradi zastarele genske strukture. Bili so tudi izjemno verna bitja in so vero prenesli na nas. Arkhonti so imeli možnost samooploditve, toda na drug način kot ljudje Sofije; proizvajali so že spermije, ki so se med seboj oplojevali. Bili so hermafroditi. Starodavni ljudje so zaradi izjemne modrosti, ki so jo zlahka prenašali na svoje identične potomce, preskočili nujnost delitve spolov. Spolnost je še vedno izjemno velik problem tudi pri sodobnem človeku.

Edino človeški rod ima X in Y kromosome, nikjer drugje v živalskem svetu ne zasledimo, da bi imel samec manj genov kot samica. Ženske imajo več genov kot moški, o tem obširno piše tudi Platon v Simpoziju. Na Zemlji so dolgo časa soobstajali trije rodovi: ženske, kreirani moški in tretji rod Arkhontov. Arkhonti so prednike sodobnega človeka najprej uporabljali za sužnje in delavce, kasneje pa so se hoteli preleviti v dvospolnega človeka, zato so ga ustvarili.

Ali so Arkhonti zunajzemeljska bitja?
Visoka duhovnost je zunajzemeljskega izvora. Poznali so selitev duš in vedeli so, da duhovna energija, ki je gibalo človekove duše, običajno pride od zunaj. Torej večina duš ni iz tega zemeljskega sveta. Večina aktivne energije na Zemlji je iz Sonca. Večino sončne energije zaužijemo prek hrane, na primer rastlin. Večina živih bitij je narejena iz sončne energije. To spet ni zemeljska energija, ampak se z zemeljsko dopolnjuje.

Cel svet je neko dopolnjevanje. Seveda je Sonce na bistveno višji inteligenčni ravni kot Zemlja, najbolj modre pa so zvezde v smeri Oriona in galaktičnega jedra. Če pride kaj od tam, je to modrost na izjemno visoki ravni. Zdaj je že nekaj tisoč let Orionova spirala slabo vidna zaradi meglic pred njo. Zato je Zemlja in mi z njo vstopila v ciklus duhovne zime.

Ko se bo Orion zopet malce bolj videl, bo na Zemljo prišlo več višjih duhovnih energij. Meglica je oblikovana podobno kot sir z luknjami. Ko bodo središčne zvezde posijale skozi luknjo na Zemljo, se bo pospešil razcvet nove duhovnosti. To izmenjavanje visoke duhovnosti in duhovne zime se zgodi na 3000 let. A tudi to ni pomembno. Pomembno je, kaj lahko mi naredimo s tem, kar imamo.

Kaj naj bi naredili?
Človek ima v sebi izjemne potenciale. Če ne bi bil prestrašen in vržen iz samega sebe, bi bili njegovi potenciali bistveno boljši, kot se kažejo. Človek danes pri vseh teh religijah niti ne ve, da ima pravico do duše, in večina niti ne ve, da ima dušo in izjemen potencial v duši ter da ima prek duše preroka v samem sebi. Tega 99 odstotkov ljudi ne ve.

Kaj je duhovnost, večina prebere iz knjig. Namesto da bi se vprašali, kje v meni je osnovna zvezda, osnovno jedro informacije o ključnih ciljih, prebirajo in poslušajo od drugih. Duša je iz več plaščev. Je kakor čebula, sestavljena iz več plasti. Da prideš do jedra duše, moraš odvreči veliko plasti. Ampak tega zate ne more narediti nekdo drug, to moraš storiti sam.

Torej za duhovni razvoj ne potrebujemo učiteljev, posrednikov?
Samo pomagajo ti lahko in svetujejo, da si na energetski ravni, na kateri si, čim bolj miren in tudi samostojen. Človek mora spoznati svojo samostojnost in izvornost. Brez tega ni sposoben niti pristno ljubiti. Danes so ljudje premalo pozorni sami nase in na to, da je prerok v človeku samem. Knjige te lahko učijo, ti pomagajo, te opomnijo in nič več.

Človek bi moral vedeti, da je temeljna lastnost in zakonitost sveta absolutna ljubezen in absolutna svoboda. Če zakonitosti absolutne svobode in ljubezni ne poznaš in ne veš, da moraš svojo dušo razvijati, dozorevati, dopolnjevati predvsem sam, potem si bolj ali manj slep. In ljudje danes smo oslepeli. Eni bolj, drugi manj. V tej dobi je bilo napovedano, da bo veliko lažnih prerokov, in ljudje jim sledijo, ker so oslepeli. Danes je moderno govoriti o čudežih, a se povsem napačno razumejo; za čudež imamo poltergajste in podobne zavajajoče trike …

Kaj je za vas čudež?
Da lahko zaznavaš energije, se z njimi dopolnjuješ, razvijaš, zdraviš z energijo sebe in druge. Vse skupaj se dogaja na zelo nežni ravni. Satanizem tega sveta pa je te čudeže uničil; nekateri lažni preroki čarajo razne ogrlice, jemljejo ven jetra, čreva ipd., namesto da bi se stvari malo pregledale, kaj je res in kaj ne.

Največji čudež je travniška roža, ki komunicira s točno določenimi frekvencami iz vesolja. Svoj čas so rožice imeli radi, vonjali so jih, zdaj pa se smejimo bikcu Ferdinandu … Pri slepoti pa je zanimivo, da kako hitro se pojavi neka sončnost v človeku, je je tudi v drugem lahko hitro več. Skratka, drug od drugega smo soodvisni, medsebojno povezani.

Na kakšne vire se opirate pri svojih raziskovanjih?
Svojo umetnost sem zgradil tako, da sem pesmi, aforizme in zgodbe pisal kot vizije. Vživel sem se v problem oziroma v tisto, kar me je zanimalo. Ob večjem naporu, ko sem zahteval odgovor, ko sem odmislil vse predpostavke, se mi je lahko zgodil »aha efekt«. Takrat enostavno vidim film.

Za enega prvih takih aha efektov, ko sem dešifriral detajl Sikstinske kapele, sem potreboval eno celo leto. Po letu dni se mi je zgodil film dekodiranja šifre in sem videl, kako Jona postane Kristus. Jono je Michelangelo narisal kot zasedenega mladeniča, ki ga napada riba. In ker Jona najprej vstane iz stola, gravitacijsko pade v zadnji prizor – postane Kristus.

Tovrstna videnja so se pospeševala in vizualizacijo sem razvil kot metodo umetnosti. Po muzejih je dejanska zgodovina človeka in njegovih verovanj napisana v kipih, v slikah. Ogromno je ohranjenega, predvsem pa so dragocen vir sumerski pečatniki.

Kaj nam razkrivajo sumerski pečatniki?
To je fantastična zgodba o samem stvarjenju človeka, ko so nas ustvarili Arkhonti s pomočjo »neandertalcev«. Kajti Arkhonti stvarjenja, torej delitve spolov, niso mogli speljati samo z lastnim genskim potencialom; potrebovali so tudi tujega in neandertalci so dali svoje gene. Bilo je več poskusov. Arkhonti so sebe oblikovali kot moškega in oblikovali so še žensko. Genska raznolikost pri raznospolnem paru pa ima običajno za posledico tudi probleme.

Onemogoča enovitost genov, ki so jo imeli Arkhonti. Rekombinacija genov dveh različnih bitij je podobno, kot da bi dal skupaj dve različni klaviaturi. Rezultat so izjemne prednosti v fleksibilnosti in odpornosti organizma, a tudi šibkejša duhovnost. Skozi leta, stoletja, tisočletja se duhovna šibkost začne vse močneje izražati. To lahko nadomestiš z vzgojo in s hudimi preizkusi. Ironično rečeno, narejeni smo bili iz neandertalcev, zdaj pa se spet vračamo na to stopnjo.

Smo strahotno samovšečna civilizacija, v čemer zahodna kultura prednjači; bližje Rimu, bližje mafiji, čeprav v Rimu ni le Pavlova cerkev, je tudi Petrova, tam so tudi pozitivni nastavki. Groza je, kako malo vere je danes v Evropi. Ampak ne vere v svete knjige, temveč vere v Svet, v duhovni vidik vsepovezanosti. Moj pogled na duhovnost današnjega časa je, da se kriza zaostruje, da postajamo v psihičnih sposobnostih zopet deloma neandertalci, torej sebična primitivna bitja.

Indijci so to dobo napovedali s kali-jugo?
S tem, da je tudi kali-juga isto kot Jezus na križu. Ob pogledu na boginjo Kali otrpneš, zmrzneš od groze in okamniš. Učinki obeh religij so podobni.

Kaj bi nas lahko rešilo iz primeža okamnelosti?
Treba je priznati, da je svet velika celota, da je vsak del njega, da si lahko potencialno zelo pomemben del Sveta. In potem začneš opazovati, raziskovati in odmetavaš vso šaro, ki so ti jo položili v ušesa. Večina knjig samo poskuša nekaj povedati. Zadnje čase pa se še narobe prevajajo, tako da smo zasipani bolj ali manj samo z lažmi.

Lahko navedete kak primer?
Na primer beremo o Mojzesu, da je s svojimi privrženci prečkal Rdeče morje. V knjigi sami pa je napisano, da je šel čez »trstično morje«. Tako piše v hebrejščini in tako tudi prevajajo v originalih. Potem zlahka posumiš, da to morda sploh ni bilo morje. Tudi Maji so poznali simbol dveh med seboj povezanih trsov, ki pomenita ljubezen v smislu izmenjavanja sokov ter vseh drugih vrst energij in materialov med dvema.

Če uporabimo ta simbol, vidimo, da so bili ti Judje, ki so bili v Egiptu dolgo časa v gosteh, na deželo in kulturo zelo navezani. V Egiptu so bili bogati, ampak bogati v takratnem pomenu besede. To pomeni, da so bili veseli in so uživali v delu, obredih, hrani … Toda prišle so številne nadloge. Zaradi vseh teh nadlog in ker jim je njihov »bog«, ki je bil v resnici Arkhont, torej Baal, Bes, Hapi, rekel, naj gredo ven, so nenehno žalovali, zato jim je Mojzes to energijo žalovanja onemogočil, nakar so šli z veseljem naprej in še več desetletij tavali po Sinajskih puščavah.

Bili so močna vojska in so delali red na Bližnjem vzhodu. Imeli so vsaj 30.000 rednih vojščakov in so pomendrali vse pred seboj. Torej je ta bog počistil z napačnimi na Sinaju in pred tem v Egiptu z vladavino Ramzesa II, točneje s prvorojenci, predvidenimi za patriarhe. Zakaj je s pomočjo »angelov« ubijal prvorojence? Zato, ker je imel faraon pravico do prve noči.

Pravica do prve noči je bila veselje v družini, kajti s tem je družina dobila kraljevsko kri. Dobili so prvorojenca, ampak ta prvorojenec ni bil od moža, ampak od faraona oziroma njegovih preverjenih svečenikov. Bog je torej počistil s kraljevsko krvjo. Ramzes je bil samovšečen, mogočen, bil je sin Seta. Set je zrušil Raj. V Egiptu so imeli Arkhonti in sodobni ljudje hude težave že daleč nazaj.

Andreja Paljevec 

Naslednjič: Zlati ključ preteklosti

* 031/578 981 (Vladislav Stres)