| Piše: Aurigo
 Po mojem občutku za čas, bo minilo kakšnih 13 let, odkar sem prvič obiskal svetišče Staro Goro pri Čedadu, po italijansko pa Castelmonte ali Utrdba na gori (Gorski grad), ki je prebivalcem služila za umik pred nevarnimi vojskami, ki so tavale po tej okolici. Furlani pravijo temu svetišču tudi Gorska madona ali Madona di Mont in leži 618 metrov visoko.
Razlog za obisk pred 13 leti je bil ta, da sem zasledil, da je bilo to eno od prvih svetišč posvečeno arhangelu Mihaelu. To svetišče se kot krščanski romarski kraj omenja že v 8. stoletju. Najstarejši dve svetišči posvečeni Mihaelu sta tudi v Italiji. Prvo svetišče je votlina v mestecu Mont San Angelo na italijanskem hribovitem polotoku Monte Gargano, kjer se je škofu iz Siponta prikazal arhangel Mihael leta 490.
Drug takšen kraj je nekdanji Hadrijanov mavzolej ali Angelski grad (Castel Sant'Angelo) v Rimu, kjer so prebivali papeži. Ob koncu kuge leta 590 v Rimu, se je na obzidju Angelskega gradu prikazal arhangel Mihael.
Castelmonte
Cerkev na Stari Gori so kasneje posvetili Mariji, za kip, ki je postavljen na oltarju pravijo tudi Lepa Marija ali Živa Marija. Kip arhangela Mihaela s tehtnico v roki in mečem, ki stoji na Satanu, pa je dobil domovanje v kripti cerkve. Zaradi lazenje po Goriških Brdih, prispem na Castelmonte točno ob 13.00. uri. Svetišče je zaprto med tednom od 12.00 do 14.30 ure. Za konec vikenda se tega kraja ne izplača obiskati, kajti gneča je prevelika. Romarji prihajajo sem, peš in z avtomobili. Cerkev je zaprta. Sedem na klop pred vhodom in na novih vratih opazujem izrezljano motiviko vrat. Upodobljeni so štirje apostoli – lev, bik, orel in angel, na vrhu vrat je izrezljan tudi sveti Jurij v boju z zmajem. Nad vrati je novejši mozaik s podobo Castelmontske Marije in latinskim napisom: INDVLGENZA PLENARIA QVOTIDIANA. Odpusti nem neomejno vsaki dan. Čakam.
Pogled na mozaik Gorske Madone nad vhodnimi vrati
Potem se ob robu cerkve počasi odpravim proti osrednjemu delu zgradbe. Pogled mi zaplava na bližnji hrib, kjer je postavljen novejši železni križ. Seveda to bo. Tako se dandanes označuje potek zmajeve črte. Nekaj podobnega sem doživel pred kratkim v bavarskem samostanu Andech, ko se bil v dvomu lociranja energetske črte, ker je v samostanski cerkvi kar nabijalo z energijo. Bližnji križ je razodel, približen potek energetske črte. Na Stari Gori je enako, potrdil je tisto, kar sem že vrisal na zemljevid.
Novo postavljeni križ
Sprehodim se še do majhnega pokopališča tik pod cerkvijo, kjer so pokopani tukajšnji menihi. Pred vhodom v kripto se usedem na klopco, ki je postavljena pred desno stranjo cerkve. Tukaj energije, kar delujejo, energija začne teči. Sedim kakšnih petnajst minut in se prepustim toku. Odpravim se nazaj proti avtomobilu na parkirišču in še raziščem ali gre zares ta energetska črta proti križu. Energetska črta ni dosti kaj širša od enega metra in teče tudi čez staro razpočeno oljko ob vznožju hriba. Pogledam še na narisano črto na zemljevidu. Točno tako gre ta 32 zmajeva črta, od cerkve Stare Gore se nadaljuje na bližnjo cerkvijo svetega Miklavža, ki leži med krajem Oborča in Jagnjedom.
Stara oljka ob vznožju Castelmonteja
Ura je 13.45 razmišljam ali naj se odpeljem proti Vidmu ali naj vseeno počakam v avtomobilu, da se cerkev odpre. Odločim se za drugo varianto. Ob 14.40 vstopim v cerkev, obiskovalcev cerkve je kakšnih deset. Na stenah pred menoj zaživijo slike, ki so jih podarili darovalci – za zahvalo, ker jim je tukajšnja Marija rešila bodisi življenje bodisi odvzela bolezen. Slike prikazujejo različne nesreče, od nesrečnih dogodkov, padcev, vse do vojskovanja. Prostor si najdem pri prvih stranskih vratih ob strani. Na misel mi pride molitev Zdrava Mati Zemlja, in jo začnem žebrati: »Zdrava Mati Zemlja, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med planeti in blagoslovljen je sad tvojega telesa človek. Sveta Mati Zemlja, prosi za nas ljudi, zdaj ob naši smrtni uri."
Oltar z Gorsko Črno Madono
Ne mine niti par minut žebranje te molitve, ko steče še močnejša energija iz Matere Zemlje, natanko tam, kjer se je pojavila pred mesecem dni bolečina. Razmišljam, kako je zemeljska energija sama po sebi inteligentna in sama najde pot, kamor je potrebno, le prepustiti se je treba. Še naprej žebram molitev. Med žebranjem dobim uvid, da to kar dela na tem svetem prostoru, dela tudi s pomočjo določenega žreca, ki je deloval na tem svetem kraju in vzpostavil priprošnjo za zdravljenje pred več kot 1500 leti, da bo to kraj, kjer se bodo ljudje zdravili. Mine več kot petnajst minut moje meditacije, zadovoljen sem.
Iz oltarja pogleduje kip črne Marije z zlato krono, mladi Jezušček pa jo grabi za desno dojko. Tudi Jezušček je črn. Nekateri menijo, da so v Evropo prinesli kult črne Marije templjarji, vendar to ni tako. Templjarji so s pomočjo Bernarda iz Clairvauxa kult črne Marije v 12. stoletju samo reanimirali. Ean Begg v knjigi Kult črne Marije opisuje, da je čaščenje črne Marije zaživel v Franciji pod Merovingi po letu 500. Čeprav nekateri indici kažejo, da je ta kult še starejši, saj je bilo Marijino svetišče v francoskem Le Puju posvečeno že leta 225. V španski Zaragozi, naj bi se ta kult pojavil že v prvem stoletju, leta 40. Črno Madono iz katalonskega Montserrata, ki je tudi zavetnica Kataloncev, odkrijejo pastirji že leta 900. Res je, da je v Franciji okoli 200 cerkva, ki so posvečena črni Mariji. Najbolj znane črne Marije so v Aurillacu, Beanuju, Chartresu, Clermont Ferrandu, Dijonu, Liesseju, Marseillu, Mauriacu, Orleansu, Riomu, Rocamadouru in Toulosu. Cerkev Daurade s črno Marijo v središču Toulusu predstavlja kraj, ki po druidski - zahodni iniciacijski - planetarni poti zavzema drugo mesto na poti pri romanju v ali iz španske Compostelle. Ta cerkev je posvečena planetu Merkurju. O razlogih nastanka črne Marije pa kdaj drugič.
V sami Sloveniji naj bi bilo sedem črnih Marij: dvometrski pozlačeni kip črne Marije z Jezuščkom v prostoru zakristije frančiškanske cerkve v Ljubljani, na Logu v Trenti, v Koprivni na Koroškem, v Kalobju, v Zgornji Kostrivnici na Štajerskem, Loretska Marija na Ptujski gori, ki bi bila po barvi poprej rdeča Marija. Zadnjo črno Marijo sem odkril v kapucinski cerkvi v Škofji Loki, a morda se kje skriva še kakšna. Zanimivo bi bilo raziskati, kdaj ali v katerem časovnem obdobju, so prišli ti kipci črne Marije v Slovenijo in kdo jih je zanesel k nam.
Kip črne Marije na Stari Gori najverjetneje ponazarja arhetip egipčanske boginje Izide, ki doji božanskega otroka Horusa. Po čemu lahko to sklepamo? Čeprav se kip na oltarju z rokico le dotika Marijine dojke, imamo na desni sprednji strani cerkve, kakšnih 3 metre nad tlemi vzidan relief, kjer Marija doji božjega otroka. Po obisku tega svetišča sem dobil občutek, da bi se moral imenovati ta kraj, ne Stara Gora, ampak Črna Gora. Kdo ve, morda so še kakšni ostanki zapisa v kakšni kroniki?
Isis s Horusom ali Marija
Naslednjič, ko obiščem ta kraj, se bom moral sprehodil še do bližnje cerkve Svetih treh kraljev (Tre Rei), ki je od Stare Gore oddaljena kakšen kilometer.
Potek zmajevih črt v okolici Castelmonta
Energetsko bi bil lahko to kar močan kraj, saj mi na zemljevidu kaže, da cerkev Treh kraljev stoji na presečišču treh zmajevih črt. Tokrat je zmanjkalo časa za to dejanje.
Vetrovom zahoda –
mati jaguarka,
zaščiti ta posvečeni prostor,
nauči nas miru in pravega življenja
in nam pokaži pot mimo smrti. (v Kolman)
Spoznaj svojo smrt.
Tekst pripada knjigi Zmajeve črte po Kopru, Novi Gorici, Posočju, Trstu in Benetkah, imenuje se tudi: Zahod – energetske linije.
Kolman, Maria Ana: Šamanizem, Najstarejša filozofija, psihologija, religija, medicina, Založba Sebur, Kranj (2011)
RA – Rights AUrigo |
NE ZAMUDITE
