Piše: Nives Pustavrh v novi Vivi www.viva.si

Kaj vas je osrečilo danes? Objem partnerja, otroški nasmeh, zahvala brezdomca, ki ste mu poklonili evro? Ali pa ste nenehno nezadovoljni, ker ste prepričani, da je sreča samoumevna, celo naša pravica, pa kar niste srečni? Sreča je nekaj, po čemer stremi večina ljudi. Vemo, da je sreča nekaj, kar naj bi nam pripadalo - tako rekoč naša pravica. In ni ga človeka, ki ga to notranje hrepenenje ne bi gnalo, da bi jo dosegel, poiskal, si jo prilastil … Zdi se, da nam nenehno uhaja in da je nikoli ni dovolj.

Kot potrjujejo raziskave - in tudi naše izkušnje - je dolgoročno ne prinašajo ne denar ne partnerji ne otroci ne poklic ne materialne dobrine ne naključne ugodne priložnosti. Je torej sreča stvar usode, na voljo le nekaterim izbrancem s srečnimi geni? Ne. Sreča je dosegljiva vsem, vendar - tako kot vse, v čemer bi radi blesteli - zahteva svojo šolo.

»Discipliniran um vodi v srečo, nediscipliniran pa v trpljenje,« je v delu Umetnost sreče zapisal že Dalajlama. Biti »umetnik v sreči« namreč ni nekaj preprostega, kot bi nas radi prepričali številni oglasi; sreča namreč ne pomeni zgolj tega, da doživimo čim več lepih dogodkov ali da pridemo do te ali one novotarije, saj ne prihaja od zunaj. 

Odvisna je predvsem od tega, v kolikšni meri se zavedamo, da smo prav mi glavni akterji svojega življenja, da smo mi tisti, ki ustvarjamo in nadziramo svoj odnos do vsega, kar se nam zgodi. Vedno obstajajo rešljivi in nerešljivi problemi. Z rešljivimi se lahko spoprimemo, nerešljive pa lahko le sprejmemo. Četudi se ne moremo izogniti neprijetnim situacijam, lahko spremenimo svoj odziv nanje, s tem pa tudi to, v kolikšni meri zaradi njih trpimo. Če se sprijaznimo z nerešljivimi težavami in jih sprejemamo kot neizogiben del življenja, bomo imeli veliko več energije za to, da bomo lahko uživali in se veselili lepih trenutkov. 

Teh je vsak dan dovolj, če se jih znamo zavedati. Za občutenje sreče je pomembnejša pogostnost kot intenzivnost vsakodnevnih lepih trenutkov. Če v sedanjem trenutku le čakamo in upamo, kako bomo enkrat v prihodnosti srečni, ne zaživimo zares in tako nam sreča nenehno uhaja. Živeti v sedanjosti pomeni, da smo hvaležni za trenutke miru in zadovoljstva, ki jih prinašajo majhni obredi, od jutranje kavice do večernega pogovora s partnerjem pred spanjem.

Kar zares šteje, je to, kako se počutimo sami s seboj, vsak dan znova. Tudi takrat, ko nam zunanje okoliščine niso naklonjene. Resnično srečen človek je tisti, ki mu tudi v takih trenutkih uspeva ohraniti notranje ravnovesje in vedrino, trdno prepričanje vase in dobro voljo. Ujemite tudi vi svojo srečo vsak dan – še posebej med počitnicami.