MEDITACIJA MESECA 20. junij – 20. julij 2011

SRČNI PROSTOR
Izkušenj srčnega prostora ni nikoli dovolj. Naj imamo opraviti z osebnim srčnim vesoljem, ali srčnimi območji narave, vedno se odpirajo nove razsežnosti. Očitno morajo preteči tisočletja, da človek doume učenje nekaterih poslancev božanske Modrosti, kot je Jezus iz Nazareta. Ti so med vrednotami bivanja na prvo mesto postavljali prostor ljubezni.

Namenoma ne govorim o ljubezni kot določeni vrednoti ali sili – kar slednja nedvomno tudi je. Govorim o srčnem prostoru. Kaj menim s pojmom srčnega prostora?

Moje izkušnje pri delu s pokrajino pravijo, da poleg prostorov vsakdanjega bivanja, obstaja neke vrste nad-prostor. Srčni prostor je tak nad-prostor. Vzpostavi se lahko ne glede na to, kako nasprotne pojmu ljubezni so okoliščine, v katerih se človek znajde.

Naj navedem primer. Zadnji konec tedna sem vodil v Parizu delavnico o razmerju med reko Seino in središčem mesta. Srčno središče Pariza je osredinjeno okrog otoka na reki, kjer stoji stolnica Notre Dame. Katedrala je seveda tista, ki zna s pomočjo posebne, v dobi gotike razvite tehnologije prenašanja sil (na osnovi postrani postavljenih sten), vzpostaviti enkratni svetlobni prostor.

V tem prostoru se pač lahko začuti srčna kvaliteta.
Bolj problematičen se v tem kontekstu zdi spomeniški kompleks, posvečenim žrtvam nacističnega terorja med drugo svetovno vojno, ki se nahaja nedaleč za katedralo. Človeka obide groza, ko začuti, koliko se pomnika drži še nerazrešenih nasprotij in v obup ujetih drobcev duš. Pričakoval bi, da senca tega kraja lahko v trenutku izniči srčno polje, obdajajoče stolnico.

Vendar se zgodi nekaj prav nasprotnega. Srčna kvaliteta prostora Notre Dame se na tem mestu pojavlja v obliki usmiljenja, sočutja in odpuščanja. Vse to so tudi oblike srčne kulture in ljubezni! Diametralno nasprotne so maščevalnosti, obsojanju drugih in podobnim senčnim silam. Delujejo kot njihov protistrup. Strahote vojne so na tak način umite strupa, niso pa izbrisane iz spomina:

Dobile so celo posebno vlogo v srčnem prostoru Notre Dame. Spodbujajo občutek sočutja in ljubezni do drugih – seveda, če jim je človek sploh pripravljen prisluhniti.

Spekter srčnih sil je po tem takem izjemno širok. V tem vidim (menda edino) perspektivo bodočnosti. Ali bomo sposobni toliko okrepiti srčni prostor, da se v njem raztopijo oklepi in preobrazijo strupena žarčenja, s katerimi smo se obdali?

Vendar srčni prostor ni neka objektivna danost in takšna tudi ne more biti. Srčni prostor je lahko le subjektivnega izvora – čeprav potem deluje kot skoraj-objektivna resničnost. Nastane tako, da je skupina ljudi ali drugih, v prostoru soudeleženih bitij, vidnih ali nevidnih, pripravljena ponuditi svojo srčno razsežnost in jo tudi vzdrževati.

Na tak način se oblikuje nekakšen »nad-prostor«, ki presega vse ozkosti in vogale danega prostora in oblikuje enotno polje, s katerim se človek lahko v vsakem trenutku uglasi, zavestno ali celo podzavestno. V trenutku uglašenosti z njim, v njem tudi biva – ne glede na zunanje okoliščine.

Namen nove meditacije tedna je, vaditi se pri ustvarjanju srčnega prostora v sebi in okrog sebe – oziroma vaditi se v uglaševanju z njim. Posebnost srčnega prostora je, da smo lahko hkrati njegovi stvaritelji in uživalci njegovega miru. Mislim celo, da ne gre drugače, kot da smo oboje hkrati.

• Osredotočite se na svoje srčno središče. Potrudite se začutiti, kje je v danem trenutku centrirano. Pri tem lahko obstajajo drobne, a pomembne razlike.
  
  
• Potem potegnite skozi točko središča vodoravno os, segajočo do sredine srca na levi in prav tako daleč na desni. Os je denimo srebrne (lahko zelene ali zlate) barve. Na koncu je zaključena s kroglami – le zato, da ni ostra.
  
  
• Nato vzpostavite še podobno navpično os skozi srčno središče. Nastali križ naj bo nujno enakokrak. Lahko mu dodate še eno vodoravno os v smeri spred-zadaj.
  
  
• Za tem začnete ta prostorski križ vrteti in sukati, najprej v eno smer, potem pa lahko v različne smeri in celo pod različnimi koti. Ne bodite pri tem preveč natančni in se pred vsem zanesite na občutek.
  
  
• Nujno si pomagajte z rokama, s katerima posnemate in spodbujate vrtenje in prekopicevanje tega srčnega križa v vas.
  
  
• Zdaj ta uvodni del meditacije že teče sam po sebi, vi pa sledite nastajanju srčnega prostora znotraj vas. Potem razširite srčni prostor na vaše okolje in nazadnje na Zemljo kot celoto.

Marko Pogačnik