tako kot ti
nikoli nisi bila od srca
katero se lahko vda
v to samoto in temo
kot je zjutraj tako hladno
tako hudo tako lepo
da kar navadiš se na
brez občutje in slepoto
katera ne zapusti te lahko

tako je ,kot v sanjah nekaterih
kateri sanjajo podnevi in
ponoči ropotajo
po oblakih s palčkami sreče
in nekako so zadovoljni
ko pride novi dan

ne vem zakaj tako hitijo,
saj sreča ne teče tako kot čas
a čas je zaman loviti ker te pol sam preganja
zato si vzemi še minuto in poglej v ogledalo
kdo je
kdo te gleda
kdo te kliče, ti si tam nekje v ozadju,ki
počiva in ne spi

le kje si,kje si ti,
ki solze premetavaš na skrivaj ob loncu
loncu sreče,
loncu žalosti,ko vlak mimo pride in te zbudi

ne boj se,ker noč je mlada in pusti vse,kar te vleče nazaj
na mesto drugega

le zakaj tako hitijo,saj sreča časa ne lovi

tebe ni