“Če nisi pripravljen spremeniti svojega življenja, ti ne more ničesar pomagati.”(Hippokrates, 460 – 377). Seveda. Rak ni usoda, ki te doleti in kateremu si podvržen brez zaščite. Rak ima svojo zgodovino.

Če poznamo povzročitelje raka, in živimo na čimbolj zdrav način ter mu tako ne dopustimo možnosti za razvoj, nas ne bo nikdar oplazil, nikdar ne bo ogrožal našega življenja. To lahko zveni bahaško in domišljavo, a zelo veliko je odvisno od načega načina življenja. Dejstvo je namreč, da se je v zahodni civilizirani družbi raku težje izogniti kot v nerazvitih deželah.

Pred 50 leti je ameriški zdravnik dr. Ernst Theodor Krebs odkril, da gre pri raku za nekaj podobnega kot pri skorbutu: gre za bolezen prebavil, ki se odpravi, če se použije dovolj tiste snovi, ki bolezen preprečuje. V primeru skorbuta je šlo za vitamin C, v primeru raka pa je to vitamin B17.

Vsi biblični patriarhi pred Noetom naj bi dočakali starost nad 600 let, pregovorna je Metuzalemova: 969 let. Ko so razvozlali biblično kodo, so odkrili, da so tam naštete rastline, ki nosijo semena: ječmenova trava, pšenica, grozdje, dateljni, oljka, figa in granatno jabolko. (Vir: dr. Jeffrey Satinover: 'Skrita poslanica Biblije'). Ta seznam je zelo podoben seznamu osmih bioaktivnih sadežev, ki so ga poznali zdravi in dolgo živeči presnojedi eseni: grozdje, dateljni, oljke, fige, granatno jabolko, marelice, rožiči, in jabolka. V Esenski poslanici miru je tudi zapisan naravni elohimski zakon prehranjevanja s sadeži, ki vsebujejo semena.

Po dolgih letih raziskovanj je v petdesetih letih preteklega stoletja zelo zagnani biokemik dr. Krebs iz teh semen, zlasti iz mareličnih, izoliral nov vitamin, katerega je oštevilčil z B17 in ga poimenoval laetrile. Najbolj bogata z vitaminom B17 so jedrca koščic marelic (2-3%) in drugih sadežev iz rodu Prunus Rosacea - grenkih mandeljnov, breskev, nektarin, češenj in sliv; poleg tega ga vsebujejo ajda, proso, nekateri kalčki in trave, bambusovi vršički, mnoge vrste divjega jagodičevja, macadamia oreški, laneno seme, jabolčne koščice in v manjših količinah tudi mnoge druge rastline, ki so dandanes praktično izbrisane iz vsakdanje prehrane.

B17 je sestavljen iz močno vezanih molekul benzaldehida in hidrogencianida ter dveh molekul glukoze. Ker sta v spojini prisotni zelo strupeni sestavini, ima uradna medicina laetril za strupenega in je v ZDA ter marsikje drugje po svetu prepovedan. Poleg tega uradna medicina trdi, da mu je zmotno reči vitamin, saj nima enakih svojstev kot drugi vitamini. A dr. Ernst Krebs in njegov sin Ernst Krebs ml., zdravnika in raziskovalca, ki sta prva izolirala vitamin B17, sta ga imenovala vitamin z razlogom. Rak je namreč bolezen presnove, ki ne nastane zaradi virusa, bakterije ali zastrupitve, ni nalezljiva, take bolezni pa so vedno tesno povezane s prehrano. Substancam, ki zdravijo bolezni ali napake v metabolizmu oziroma skrbijo za njegovo brezhibno delovanje, pa pravimo vitamini.

Točno delovanje vitamina B17 in njegov učinek na raka sta še vedno zgolj teoretična, čeprav so rezultati jemanja tega vitamina dobro razvidni. Rakaste celice po teoriji zagovornikov vitamina B17 v sebi nimajo zelo pomembnega encima, ki se v angleščini imenuje rhodanese, namesto tega je v njih prisoten encim beta-glukozidaza; ta povzroči sprostitev benzaldehida in cianida, ki zastrupita rakasto celico. Beta-glukozidaze je v rakastih celicah tudi do stokrat več kot v normalnih celicah, ki jo obdajajo. 

Vitamin B17, potem ko se v rakastih celicah razcepi, sprosti svoje strupene sestavine izključno znotraj rakastih celic. V normalnih celicah enzimrhodanesedeaktivira cianid in ga v trenutku spremeni v stranske produkte (tiocianat in benzojevo kislino), ki so prav tako zdravi in koristni. A ker rakaste celice tega encima nimajo, jih strupene sestavine uničijo.  Tej razlagi, čeprav je smiselna, uradna medicina nasprotuje, češ da je nezadostno dokazana in po njihovih raziskavah neutemeljena.

B17 za razliko od kemoterapije, ki s svojo agresivnostjo oslabi že tako opešano telo, deluje selektivno - samo na tiste celice, ki so rakaste, stranski produkti pa so v primeru presežka celo koristni. Treba je vedeti, da v človeškem organizmu vsak dan nastane več tisoč rakastih celic, vendar jih organizem sam sproti uniči, v primeru napake pa se te celice začnejo intenzivno množiti. Potemtakem z rednim uživanjem naravnih virov B17 najbolje skrbimo za preventivo proti raku.

Poskrbite za preventivo in jejte čim manj hibridne, zastrupljene hrane in dovolj biološko pridelanih rastlin in sadežev, ki rastejo v naravi - s koščicami vred. Ne piše zaman na začetku Svetega pisma: "Glejte, dal sem vam vse bilje s semenom na vsej zemlji in vse drevje, na katerem je sad s semenom." 

Vir: druzina.enaa.com