Spoznavamo se v mnogem.
Spoznavanje mnogega v samem sebi.
Noben porcelanast angel ne krvavi.
Z bolečino, trpljenjem in veseljem
je naseljeno vsako bitje,
ki plava v majhni kepi zraka
in čaka, da se mu hrepenenje
ponotranji kot mili glas violine,
ki s pritajenim šumotom strune
vzklije kot življenje,
posvečeno drugemu.
Vse kar skali, je bilo spočeto.

Vrhunska ekstaza
pogubne lepote minljivega.
Svetlobna silhueta.
Zapik kljuna v meso,
ki sesipa v rodnico
sončnično seme.
Vse kar klije, živi kot ljubezen.
Žuboreče razvodje med stoletji,
poseljeno s šepetom ptic,
ki počiva v kamnih in vodi,
je volja neba do življenja.

www.tatjana-malec.si