NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 26-maj
  • VegaMarket v Mariboru

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • sreda 29-maj
  • Kako misliti in živeti svetovni etos odprto izven religioznih sistemov

  • četrtek 30-maj
  • Vlado Miheljak

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  • sobota 01-jun
  • Vabljeni na akcijo zbiranja starega papirja za pomoč živalim!

  • sreda 19-jun
  • Usposabljanje za koordinatorje trajnostnih skupnostnih projektov

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Zmajeve črte po Franciji - 5   
    sobota, 9. februar 2008 @ 05:01 CET
    Uporabnik: Sonce

    Piše: AUrigo

    Sredina januarja 2008. Končno dobim knjigo o indijskih nagah v zahodni Himalaji. Pri branju knjige sem prišel že skorajda do polovice. Sprva sem menil, da bo knjigo imela več razlag o mitologiji pojavnosti nage, vendar jo je pisal avtor, ki v začetnem delu podaja poudarek na arhitekturi templjev, ki so posvečeni nagam.

    A tudi to je dobro, bolje kakor nič. Razen tega so v knjigi opisani vsi kraji v Indiji v pokrajinah: Kašmirju in Himašal Pradešu. Aja, za bralce kaj približno je naga, več pa o nagah morda kdaj drugič. To je nekakšen vodni duh. Običajno ga prikazujejo, kot pol človeka, pol kačo. Od zgoraj kakor človek, od spodaj kakor kača.

    Spodnji del bi bil najbolj podoben kakšni morski sireni. Ali pa si nago ljudska domišljija predstavljajo kakor kačo, ker naj bi obstajalo več vrst nag. Po ljudskem prepričanju lahko vse nage (moški spol) in nagine (ženski spol) sebe transformirajo v zelo lepe mlade fante ali dekleta, ki potem zapeljuje, tisto kar bi rade zapeljale. Nage drugače označujejo za mojstre podzemlja, ki varujejo skrite podzemeljske zaklade.

    So zaščitniki rodovitnosti, izobilja in blaginje. Nage imajo tudi moč, da skrbijo za vreme in so lahko gospodarji dežja. Leseni templji posvečeni nagam so mnogokrat  postavljeni na vodnih virih, studencih, izvirih, ob jezerih in so običajno na zelo močnih energetskih črtah zemlje. V Kulluju, vsakokrat, ko se pojavi mavrica na nebu, jo pozdravijo kot Buddhi Nagin.

    Skozi čas je začela ljudska domišljija mešati nage tudi z kačami in zmaji. Zakaj? Kakor za ostale božanstva, so tudi nagam ponavadi žrtvovali živali, običajno so bile to koze. A ob hudih nevšečnostih in vremenskih neprilikah tudi ljudi. Spomnimo se legende o svetem Juriju, ki ubije zmaja v jezeru in tako reši princeso, ki je bila namenjena za žrtvovanje.

    Mislim, da med nagami in zmaji ni velikega skupnega, razen tega, da jih druži poimenovanje glede močnih energetskih zemeljskih črt ali po zmajevih črtah. Zmaj je bitje zraka. Pripelje vesoljno energijo na zemljo. Naga je zemeljsko - vodno bitje, bitje zemlje.

    Na naslovni strani te knjige je podoba črne nage. To podobo bi lahko zlahka primerjali s podobo »krščanske« Črne Marije. Morda zato ni naključno, da sem to knjigo dobil pri pisanju tega dela o zmajevih črtah po Franciji.

    Žena, zasačena v prešuštvovanju

    53 In šli so vsak na svoj dom.
    1 Jezus pa je krenil proti Oljski gori.
    2 Zgodaj zjutraj se je spet napotil v tempelj. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu, on pa je sédel in jih učil.
    3 Pismouki in farizeji so tedaj pripeljali ženo, ki so jo zalotili pri prešuštvovanju. Postavili so jo v sredo
    in mu rekli: »Učitelj, tole ženo smo zasačili v prešuštvovanju.
    Mojzes nam je v postavi ukazal take kamnati. Kaj pa ti praviš?«
    To so govorili, ker so ga preizkušali, da bi ga mogli tožiti. Jezus se je sklonil in s prstom pisal po tleh.
    7 Ko pa so ga kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.«
    Nato se je spet sklonil in pisal po tleh.
    Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In ostal je sam in žena v sredi.
    10 Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Kje so, žena? Te ni nihče obsodil?«
    11 Rekla je: »Nihče, Gospod.« In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!«  -evangelij

    Mesec julij 2007

    Malo pred 6. uro zjutraj se iz parkirišča odpraviva v dolino. Ko sedaj pregledujem zemljevid tega dela Francije, opazim, da sva prespala v Hribovju zmage. V manjšem mestecu Pourrieres se okoli 20 minut po kolovoznicah iščeva, da prideva na glavno cesto za Saint Maximin la Saint Baume. Ti cestni kolovozi tukaj me spominjajo na ceste iz Goriških Brd. Tudi ta del Francije je posejan z vinogradi, kakor v Brdih.

    Okoli 7. ure zjutraj prispeva v Saint Maximine la Ste Baume. Z N. se sprehodiva do  cerkve, a je bazilika ob tej uri še zaprta. Majhno mestece z okoli 1000 prebivalci se po prežurirani noči počasi prebuja v nov dan. V majhni pekarni kupiva svež kruh. V avtu pozajtrkujeva. Črne olive so ob francoskem siru in toplem kruhu odlične. N. pravi, da ji je to mestece kar všečno in da bi lahko zaživelo v njem. Meni se zdi malce zaspano, brez pravega utripa. Upočasnjeno.  Za dneve v pokoju, v katerih pričakaš ponovno vstajenje.

    Če je bilo v prejšnjih  tekstih omenjeno, da je bil moj obisk v Franciji namenjen tudi spoznavanju francoskih samostanov, naj tukaj zapišem, da je bil drugi cilj na samem kraju spoznati kraje ter legendo ali kult o Mariji Magdaleni, ki jo je ustvarilo francosko krščanstvo. Legenda o Mariji Magdeleni iz Betanije in tako imenovani Apostolinji nad apostoli je večplastna. Vsekakor je Magdalena označena za osebo, ki naj bi bila najbližja Jezusu.

    Po eni verziji naj bi bila Marija Magdalena pocestnica, katero so hoteli Judje kamenjati (Žena zasačena v prešuštvovanju). Po drugi verziji naj bi bila Marija Magdalena sestra Lazarja. Mazilila mu je noge. Nekateri jo imajo celo za Kristusovo ljubico. Je bil on manj krvav pod kožo? Po filmu De Vincijeva šifra se je med ljudstvom pustila sled, da zgodovina ni več uradna zgodovina prejšnjih stoletij.

    Po pisanih evangeliji, ki so priznani s strani zahodne cerkve, a za katere pravijo, da jih je ponaredila rimska družina. Obstajajo prepovedani apokrifni spisi (Tomažev evangelij, Judov evangelij in druge), ki govorijo o povsem nekem drugemu bistvu življenja. Islamski pogled, ki pravi, da je bil Isa (Jezus) le božji prerok – nosilec božje besede, kakor nekaj drugih  Židov, kot npr. Elija. Jezus ni bil križan, a namesto njega je bil križan Juda Iškarijot.

    Morda je na koncu resnična zgodovina podobe njegovega življenja nekje vmes, a daleč od običajnega ljudskega razumevanja in videnja njegove podobe, ki se pojavlja skozi tisočletje krščanskega pričevanja ter zaposluje vsakodnevni človeški um posameznika. Morda je edina resnica le ta, da je prepovedoval vsa živalska žrtvovanja v tistem času.

    »"As for the Wisdom who is called 'the barren (neploden),' she is the mother of the angels. And the companion of the Savior is Mary Magdalene. But Christ loved her more than all the disciples and used to kiss her often on her mouth. The rest of the disciples were offended by it and expressed disapproval. They said to him, 'Why do you love her more than all of us?' The Savior answered and said to them, 'Why do I not love you like her?'"
         - Gospel of Philip«

    Francoska krščanska legenda pravi, da je Marija Magdalena po smrti Kristusa skupaj z apostolom Janezom obiskala Efez. Zatem s somišljeniki priplula v Francijo, v delto roke Rhone, kjer naj bi se izkrcali in širili naprej krščanstvo po Provansi. Njena sestra Marta naj bi šla v Tarascon, Maximin v Aix – en- Provence, Trophime v Arles, brat Lazar in Marija Magdalena naj bi širila krščanstvo v Marseillu.

    Maximin je bil prvi škof v Aixu. Marija Magdalena se je kasneje umaknila v votlino v gorovje St. Baume. Legenda pravi, da so kosti Marije Magdalene pokopane prav v Saint Maximinu la Ste Baume, kjer naj bi umrla okoli leta 75 našega štetja. To bi pomenilo, da je bila ob svoji smrti stara najmanj 95 let. Kosti Marije Magdalene naj bi prenesli iz Maximina okoli leta 745 menihi iz Vezelaya v strahu pred Saraceni. Po drugi verziji naj bi dobili menihi iz Vezelaya kosti svete Magdalene po križarskih vojnah iz Svete dežele okoli leta 1050. Bog si ga vedi?

    V letu 1279 naj bi bil v St. Maximinu odkrit sarkofag, v kateremu so našli ženske kosti. Točno leta 1280 so dominikanci v St. Maximin terjali, da odkrite kosti pripadajo Mariji Magdaleni. Kmalu zatem je tudi upadel obisk Vezelaya, kjer je bil ustvarjen kult Marije Magdalene. Da kosti v Maximunu pripadajo Mariji Magdaleni, je potrdil sam papež.

    (Dominikanci so  bili v tistem času dobro zapisani pri papežu, potem ko je sveti Dominik uničil krivoverstvo katarjev oziroma herezijo Albenižanov v južni Franciji.) Debata med menihi v Vezelayu in dominikanci v Maximinu iz svetega Bauma, kdo poseduje prave kosti svete Marije Magdalene, je postala ena najdaljših prepirljivih zgodb v krščanstvu. Lobanja Marije Magdalena pa naj bi se vseskozi nahajala v Maximinu.

    Ena od legend pravi, da je bil njen drugi priimek poimenovan po gradu Magdala. Bila je rojena v plemiški družini, plemenitim staršem, ki so izhajali iz rodu kraljev. Očetovo ime je bilo Cyrus, materino pa Eucharis. Marija Magdalena naj bi skupaj z bratom Lazarjem in sestro Marto posedovala grad Magdalo. 2 km od Nazareta in Betanijo. Izangleškega teksta je razvidno, kako se pisale legende o krščanstvu po legendi Aurea, tiskani v Genovi leta 1275.

    Slike so podane bralcem z namenom: izkustva lepote in minljivosti človeškega življenja Bazilika je postala romarski kraj, kamor je romalo kar nekaj francoskih kraljev. Preden so zgradili baziliko, je ta kraj obiskal leta 1254 francoski kralj Louis IX. Baziliko pa sledeči kralji: Louis XI, Loius XIII in Louis XIV, Karel IX in drugi. Grob Marije Magdalene je obiskala tudi italijanska svetnica Katarina Sienska.

    Stopava pred mogočno baziliko Marije Magdalene v Maximinu. Gotska katedrala, ki se je začela graditi v 13. stoletju (1295) in je bila dokončno končana leta 1532, leži na starem rimskem naselju Villa Latta. Bazilika meri v višino 33 metrov. Bazilika je tudi del bivšega samostana, ki leži na levi strani bazilike. Iz fasade mogočne katedrale štrlijo kamni. Na vrhovih cerkve se bočijo »gorngonzole«. Na lesenih vratih je na desnem krilu izdolbena podoba Marije Magdalene z mrtvaško lobanjo. Pred katedralo so vstavljene marmornate kocke. Ali ključ sveta. V beli kamen izklesani osemkraki križ.

    Okoli 8. ure zjutraj stopiva v skrivnost svetega duha. V cerkvi mi dokončno crkne fotoaparat. Baterije so se spraznile. Poslikam samo še kip Janeza Krstnika. V baziliki so ene večjih orgel. Orgle s 3000 piščalmi. Zavijeva in se spustiva v kripto ki leži v sredini cerkve in kjer naj bi bile kosti Marije Magdalene.  V kripti na desni strani je tudi sarkofag svetnika Cedoniusa iz 4. stoletja. Relikvije oziroma kosti ležijo na koncu kripte.

    Energija v tem delu je prav močna. Spominja na energijo iz bavarskega romarskega svetega kraja Altöttinga. Močna črna energija, ki veje iz Matere zemlje. Vendar nisem prepričan, da bi bila to energija Marije Magdalene. Pred oltarjem imajo svojo jutranjo molitev dominikanci s priorjem na čelu. Na desni strani cerkve je slika svetega Mihaela. Na žalost ne bo nič s fotografije te slike. S spoštovanjem odideva iz te veličastne bazilike, ki pa je potrebna dobrega popravila.

    Lazar oživi

    38 Jezus je bil v sebi spet pretresen in je šel h grobu. Bila je to votlina in pred njo je bil prislonjen kamen.
    39 Jezus je rekel: »Odstranite kamen!« Marta, sestra umrlega, mu je dejala: »Gospod, že ima zadah, saj je četrti dan mrtev.«
    40 Jezus ji je rekel: »Ti mar nisem rekel, da boš videla Božje veličastvo, če boš verovala
    41 Odstranili so torej kamen; Jezus pa je vzdignil oči in rekel: »Oče, zahvaljujem se ti, ker si me uslišal.
    42 Jaz sem vedel, da me vselej uslišiš, toda zaradi množice, ki stoji okrog mene, sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.«
    43 In ko je to izrekel, je zaklical z močnim glasom: »Lazar, pridi ven!«
    44 In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povoji in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim je rekel: »Razvežite ga in pustite, naj gre!«

    »Jacobus de Voragine gives the official story of the translation of the relics of Mary Magdalene from her sepulchre in the oratory of Saint Maximin at Aix-en-Provence to the newly-founded abbey of Vézelay ("the Abbey of Vesoul" in William Caxton's translation), that was reputed to have been undertaken in 771 by the founder of the abbey, identified as Gerard, duke of Burgundy - Medieval Sourcebook)«

    Ključne besede: zmajeve črte, dragon line, Saint Maximine la St. Baume, Villa Latta, Marija Magdalena, Mary Magdalene, Lazar

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Gospel of Philip
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Poučna (spo)znanja, znanost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Zmajeve črte po Franciji - 5 | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,46 seconds