Le malo odraslih se spominja epizod iz časa, ko so bili mlajši od treh let. Naš spomin pa je zbledel tudi ob dogodkih, ki so se zgodili do sedmega leta starosti. O pojavu je pisal že Sigmund Freud, ki je pojav krstil za infantilno amnezijo.

Raziskava, ki so jo strokovnjaki iz Emory University pred dvema letoma objavili v reviji Memory je pojasnila, da se pozabljanje dogaja postopoma. Otroci stari od pet do sedem let se spomnijo denimo 70 odstotkov epizod, ki so jih lahko pripovedovali v starosti treh let. Pri devetih letih pa se ta odstotek zniža na 35 odstotkv.

Časovni okvir 

Po mnenju strokovnjakov se to zgodi iz dveh razlogov. Prvi je ta, da otroci tedaj ne znajo uporabljati koledarja in se ne zavedajo menjave letnih časov ter let. Ti elementi pa pomagajo, da dogodke razporedimo v nek časovni okvir, kar nam olajša shranjevanje informacij

Drugi razlog tiči v strukturah in živčnih povezavih, ki se pri malih otrocih še niso dokončno stabilizirale in oblikovale. Hipokampus, ki je pomemben za dolgoročn ispomin, ni denimo zrel do vsaj sedmega leta starosti.

Nekateri strokovnjaki pa iščejo razloge v samem jeziku, ki je bolj obogaten šele med tretjim in šestim letom. To nam omogoča, da razmišljamo o tem, kaj se dogaja z nami in na ta način pomaga pri spominu. Nedavna raziskava je namreč pokazala, da se otroci, ki so bili bolje jeziokvo podkovani, bolje spominjajjo otroštva do sedmega leta starosti. 

Vir: zurnal24.si/