Adam in Eva v škripcih
Za kaj je v svetopisemski zgodbi pravzaprav šlo?

Adamu in Evi je bilo dovoljeno jesti od drevesa življenja. Simbolični pomen izraza »drevo življenja« je »človeško telo«. Hrbtenica je namreč podobna narobe postavljenemu drevesu, z lasmi kot koreninami. Jesti z drevesa življenje je pomenilo uživati sadeže telesa – vid, zvok, okus, voh in otip. Prepovedano pa je bilo izkušanje spolnosti - »jabolka« v središčutelesnega vrta. Bila sta namreč obdarjena z močjo ustvarjanja otrok na »brezmadežen«, božanski način. S pretirano pozornostjo spolnim organom pa sta okrepila podzavestno prisotne živalske instinkte in se zapletla v nižjo, živalsko metodo razmnoževanja. »Kača«, ki je zapeljala Evo, je zvita spolna energija na dnu hrbtenice, kundalini.

Znanje dobrega in slabega se nanaša na kozmično dualistično prisilo – vse doživljati skozi skrajnosti in nasprotja. Polarnost se izraža tudi skozi prvi par: v Adamu prevladuje razum, v Evi pa čustva. Razum in čustva ostaneta v radostnih nebesih tako dolgo, dokler razuma ne zapelje spiralna energija živalskih nagnjenj.

S prevzemom surovega načina razmnoževanja sta Adam in Eva padla iz božanske radostiter izgubila pravico do vstopa v nebeški vrt božanske samozadostnosti, ki je naravno dana prvotnemu, popolnemu človeku.

Z jabolkom spoznanja - ki simbolizira spolnost – sta Adam in Eva dobila spolni užitek – orgazem, ki je spolnost in s tem tudi življenje napravil privlačno, a nakopala sta si kup težav, med drugim rojevanje v mukah. Moški za oploditev jajčeca izkoristi svoj celoten semenski potencial. Živali na ta način zagotovijo jajčecu najmočnejšo semenčico. S spolnostjo, ki je vse bolj postajala vir spolnega užitka, so spolni odnosi postali vse pogostejši, izguba vitalnosti vse večja.

Največji udarec je spolnost doživela z obsodbo spolnega akta. S tem, ko ta ni bil več nekaj popolnoma naravnega, je izgubilspontanost; predvsem v moškega se je naselil nemir in podzavestna želja, da bi s tem čim prej opravil. Namesto, da bi se popolnomapredal trenutku in partnerki, je nenehno v pričakovanju vrhunca in konca. Njegova napetost in nesproščenost se preselita tudi na partnerko in odnos, namesto da bi bil ljubeče in sproščeno čustveno dejanje, prepuščanje življenjski energiji, postane miselni program, nekakšno razburjenje, računanje, kaj je potrebno storiti, obremenjeno s strahom, ali bo partnerko zadovoljil ali ne. Napetost in nesproščenost pa sta glavni razlog prezgodnjega izliva.

Spolna združitev je postala vse kaj drugega kot dejanje resnične ljubezni, v katerem partnerja izrazita medsebojno občudovanje, izmenjata svoji energiji, se prežameta z njo in dosežeta zlitje jin in jang energij, kar omogoči močno poživitev njunih teles, krepitev zdravja in občutka njune povezanosti.

Izgubljanje življenjske energije je prispevalo k pospešenemu staranju. Življenjska doba človeka se je začela krajšati. Adam je menda živel 930 let, danes pa ne dosegamo niti desetine njegove starosti! V davnih časih je bila sposobnost obvladovanja semena in sposobnost preobrazbe spolne energije v duhovno spontana lastnost vseh ljudi. Poznali so spolnost na brezmadežen, božanski način. Z vse večjo degradacijo človeka od zlate do železne dobe (juge) je bilo to pozabljeno, vendar je mogoče znova obuditi s tantričnim alitaoističnim pristopom ali pa z jogijskimi vajami. Gre za dva različna pristopa, o katerih več v nadaljevanju.

Spolnost je postala orodje manipulacije. Zavedajoč se, da so ženske na spolnem področju močnejše kot moški, je inkvizicija tisoče žensk, ki so izpričevale takšne ali drugačne sposobnosti, v srednjem veku sežigala na grmadah. Ženski je bila v večini velikih religij, tudi v krščanstvu, odvzeta njena veljava; njeno pomembno vlogo v stvarstvu so skrili, enakopravnost spolov poteptali. Iz tega izvira vrsta težav, s katerimi se človeštvo sooča.

Videti v svetem hramu v kamen vklesan spolni akt se marsikomu zdi bogokletno. Toda spolni akt je najbolj dovršeno poosebljenje zlitja skrajnosti, ki gradijo svet, v celoto. Le povezava moškega in ženske, ki sta le dva različna izraza Enosti, lahko vzpostavi resnično božanskost; vsak zase sta tragično pomanjkljiva.

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
www.prisluhni.si