S podelitvijo nagrad v Bruslju se je 22. novembra zaključil prvi del vseevropskega natečaja U4energy za spodbujanje učinkovite rabe energije v šolah. Šolarji in njihovi mentorji so svoje projekte lahko prijavili v tri različne kategorije:  za najboljšo kampanjo za ozaveščanje o energijski učinkovitosti, za najboljše ukrepe za energijsko učinkovitost v šolah in za najboljše izobraževalne prakse za ozaveščanje o tej temi.

Na natečaju je sodelovalo 476 šol iz 42 držav, nagrajene šole pa prihajajo iz Hrvaške, Italije, z Malte, iz Portugalske, Romunije, Španije in Slovenije. Nagrado za projekt Energija je v naših dlaneh so namreč prejeli tudi učenci Osnovne šole Šmartno pri Slovenj Gradcu. O sodelovanju na natečaju smo se pogovarjali z mentoricama Petro Turk in Sonjo Simetinger ter z učenci Jakobom, Ano in Evo.

Kaj tak projekt pomeni za šolo, ki se že lahko pohvali z nazivom ekošola in je članica Unesca?

Petra Turk: Vsak projekt je svojevrsten izziv ne glede na to, da smo ekošola že vrsto let. Dejstvo, da smo na tem natečaju zasedli drugo mesto v Evropi, pa pred nas postavlja predvsem odgovornost in zavezo, da bomo v prihodnje na tem področju še bolj dejavni in inovativni. Istočasno pa nagrado dojemamo kot kažipot, da smo na pravi poti in pri tem tudi dovolj izvirni, da postanemo zanimivi za širše, celo evropsko okolje.

Sonja Simetinger: Tega uspeha se nismo nadejali in smo seveda zelo ponosni na naše učence. Ta dosežek oz. presežek nas zavezuje k nadaljnjim  akcijam, da bomo kot učitelji še z večjim posluhom  sledili novostim , trendom v naši stroki, znanosti in tehnologiji, kajti le s stalnim izobraževanjem bomo lahko kos izzivom, kako prepričljivo usmerjati učence, da nam motivirano sledijo in nam predvsem zaupajo. Projekt U4energy in seveda opaznost naših prizadevanj v evropskem merilu predstavlja dodano vrednost vsem ekološkim vsebinam, ki jih poskušamo interdisciplinarno vključevati v življenje in delo naše šole.

Kaj vas najbolj navdušuje za sodelovanje pri takšnih projektih?

Petra Turk: Menim, da vsi projekti pri vseh sodelujočih pomenijo dodatno motiviranost za delo. Na šoli počnemo v okviru ekološke tematike ogromno stvari, radi jih pokažemo še drugim in enako radi vidimo, kaj počnejo na drugih šolah. Ker je ta projekt vključeval vse države EU, je bil še posebej zanimiv, saj je od nas zahteval dodatno mero ustvarjalnosti, da prepričamo strogo evropsko žirijo.

Sonja Simetinger: Učitelji naše šole radi sledimo novostim. Predvsem takim, ki nadgrajujejo šolski in obšolski program. V projektu U4energy, ki se je letos prvič izvajal na nacionalni in vseevropski ravni, smo videli priložnost, da naše delo stopnjujemo na višjo raven v smislu kampanje in predstavitve našega dela v šoli tudi izven našega šolskega prostora. Vrsto let, od leta 1997 naprej, smo vključeni v projekt Ekošola, za katerega lahko trdimo, da ni več zgolj projekt, temveč nam vsem pomeni način življenja in dela. V vzgojno-izobraževalnem procesu se trudimo slediti sodobnim trendom in izoblikovati mladega ekološkega uporabnika v modrega odraslega ekološkega uporabnika v prihodnosti. 

Kaj po vašem mnenju najbolj motivira učence in kaj naredite, da jih tovrstne teme pritegnejo in da so motivirani za spreminjanje vedenja, da (p)ostanejo eko?

Petra Turk: Ker smo ekošola že 13 let, se je ekološko obnašanje dodobra ukoreninilo tako pri učencih kot pri učiteljih. Ekološko vedenje je postalo del našega vsakdanjega življenja, večino stvari naredimo samoumevno, brez posebnega razmisleka, da nekaj delamo zato, ker se to od nas pač pričakuje. Prav takšni projekti pa nam nudijo možnost, da določeno okoljsko problematiko še posebej osvetlimo in jo natančno obravnavamo. Učenci radi sodelujejo predvsem pri dejavnostih, kjer so lahko ustvarjalni, kjer lahko predstavijo svoje ideje, pri tistih aktivnostih pač, ki niso običajno šolske. Tudi podatek, da je bil projekt tekmovalnega značaja in je obljubljal izlet v Bruselj, je precej pripomogel k motiviranosti učencev.

Sonja Simetinger: Najpomembneje je dajati dober zgled z lastnim upoštevanjem vseh pravil in načel , ki pomenijo in predstavljajo ekološko ozaveščenost. Naše učence pritegnejo različna  tekmovanja, ki jih organiziramo med šolskim letom (npr. Naj eko razred). Da ta naziv osvojijo, morajo učenci izvesti veliko dejavnosti, ki jih poskušamo začiniti z dobro voljo, lastno pomočjo in s sodelovanjem zunanjih mentorjev. Vse to je izredno pomembno, na koncu pa prinaša čistejše okolje, občutek pripadnosti in predvsem dobre medsebojne odnose.

In kaj o sodelovanju na natečaju pravijo učenci? Pogovarjali smo se z Jakobom Strelom ter Ano in Evo Gradišnik.

Kje ste izvedeli za natečaj U4energy in zakaj ste se odločili, da boste sodelovali pri projektu?

Jakob Strel, 6. razred: Za projekt so nam povedali učitelji. Odločili pa smo se zato, ker nas je zanimalo, kako daleč se bomo uvrstili.

Ana Gradišnik, 5. razred: Za natečaj smo izvedeli od učiteljic. Najbolj me je pritegnil eko rap.

Eva Gradišnik, 5. razred: Najpomembnejši sta bili potrpežljivi učiteljici Petra in Sonja, ki sta nas tudi pritegnili k sodelovanju.

Kaj vse ste v okviru projekta počeli in kaj vam je bilo najbolj všeč, pri čem ste se najbolj zabavali?

Jakob Strel: V okviru projekta smo se zelo zabavali pri snemanju videospota.

Ana Gradišnik: Najbolj všeč mi je bilo plesanje v videospotu, kjer smo se veliko zabavali.

Eva Gradišnik: Sestavili smo eko rap, ki je zelo zabaven.

Projekt ste poimenovali Energija v naših dlaneh. Verjetno ste ga izbrali zato, ker verjamete, da vsak od nas lahko sam veliko prispeva k bolj varčni rabi energije. Česa ste se pri tem projektu naučili?

Jakob Strel: Z energijo lahko varčujemo na več načinov. Na primer ugašamo luči, izklapljamo računalnike … Naučili smo se veliko zanimivih reči.

Ana Gradišnik: Kako varčevati z energijo in s tem ohranjati okolje.

Eva Gradišnik: Bolj varčevati z elektriko in upamo, da bodo vsi, ki so nas videli, pomagali skrbeti za okolje.

Se tudi po koncu projekta držite načel za varčno rabo energije? Ste zaradi projekta kaj spremenili v svojem vsakdanjem življenju in morda v to prepričali tudi družino ali prijatelje?

Jakob Strel: Seveda, še naprej se držimo načel. Življenje pa se mi je spremenilo tako, da zdaj še bolj varčno uporabljam energijo. V to sem prepričal družino in veliko prijateljev.

Ana Gradišnik: Da, da.

Eva Gradišnik: Da. Moja družina pomaga varčevati z elektriko in ob cesti pobiramo smeti.

Kaj vam pomeni nagrada Evropske komisije?

Ana Gradišnik: Veliko več kot samo pouk. Zelo se veselim izleta v Bruselj.

Eva Gradišnik: Zelo veliko, saj se vidi, da zmoremo narediti veliko za našo šolo. 

Vir: www.euekspres.eu