Od DNK do sistema kundalini energije

Osnova biološkega življenja v „ našem svetu“ je DNK. Zgrajena je kot vijačnica ali dvojna spirala. Različni pari aminokislin, razporejeni na obeh straneh spirale, predstavljajo osebni načrt za telesno zgradbo vsake časovno individualne življenjske oblike. Dvojna spirala je nosilec zavesti vsake celice pri vseh življenjskih oblikah na zemlji. Vsako biološko telo ima enkratno DNK . Tako lahko na podlagi informacije v DNK iz vsake posamezne celice nastane popolno telo.

Tudi planet Merkur ima v svojem simbolu dvojno spiralo. To kaže tudi na nov razvoj tretje narave po rojstvu prerojene zavesti v “ polju vstajenja”, zaradi zgoščevanja snovnega sveta je pot tega rojstva dolga. Poteka med “padcem” prvotne zavesti ter njeno prenovo in vrnitvijo v prvotno življenjsko polje.

Del te poti poteka med rojstvom in smrtjo biološke osebnosti, ki je lahko bolj ali manj zavestna. Če osebnost zares živi zavestno, lahko nastopi trenutek, ko spet nastanejo okoliščine za prvotno zavest. To se zgodi, ko božanska vzpodbuda oživi jedro zavesti. S tega vidika je zavest podobna osnovnemu življenjskemu principu. Vendar je o njej še veliko nejasnega. Zato je tudi veliko špekulacij. Zavest je prisotna v vseh vidikih osebnosti. Kljub temu, da je v nastajajočem novem človeku ni, lahko njen razvoj zaslutimo.

Poznamo veliko različnih oblik zavesti, npr: dnevno in nočno zavest, budno in sanjsko zavest, podzavest in višjo zavest, zavest izkušenj, zavest celic, fizično in psihično zavest, zavest posameznika in zavest skupine, kozmično, dialektično, božansko zavest, refleksivno zavest( zavest, ki je usmerjena na posameznika, na sebe) in univerzalno zavest ( zavest, ki se nanaša na celoto).

Dejansko lahko vse te oblike zavesti združimo v tri osnovne oblike: v prvotno ali izvorno zavest, osebno zavest in vmesno obliko, ko se izražata obe zavesti. Plašč zemeljskega življenja prekriva prvotno zavest. Brez ustreznega sprejemnika se v zemeljski naravi ne more razodevati. Zato mora najprej potrpežljivo opazovati, kako mikrokozmos usmerja vsota vseh izkušenj v zemeljski sferi. Rezultat teh izkušenj se na eni strani izraža v avri, na drugi strani pa v njegovem služabniku – egu ( jazu), vodji osebnosti,

Časovna, zemeljska materija vedno znova tke in obnavlja oblačila tega zemeljskega kneza. Njegovo žezlo je simbol za omejeno oblast njegove samopotrjevalne volje, njegova beseda najde odmev znotraj ostro določenega področja, kje vladajo njegovi zakoni. Osebnost je zvesti suženj tega kneza. Da lahko ohranja njegovo oblast, je osebnost lovec, ki ga oskrbuje s hrano; je umetnik, ki mu podarja svoje stvaritve; je bojevnik, ki zanj žrtvuje svoje življenje.

Prvotno mora počakati, dokler suženj ne odkrije, da sta dva gospodarja odvisna od njegovih uslug. Zavestno mora izbrati, kateremu gospodarju želi služiti. Če se odloči za višji jaz, božanski princip, lahko postane zavestni služabnik prvotnega izvirnega kneza, ki spet zavzame svoje zakonito mesto. V polju vstajenja, v tretji naravi, se bo jaz ponovno rodil in njegovo žezlo bo nova palica kundalini ognja.

Preden pa pride do tega, mora osebnost pripraviti vse svoje vidike, to pomeni, da se mora očistiti in spremeniti. Izkustvena zavest deluje po načelu ponavljanja in cikličnega gibanja. Človek se uči predvsem na enakih ali skoraj enakih napakah. Ta ponavljajoči se proces je skoraj neskončen. Podobni ciklični procesi potekajo tudi v naravi. Voda izpari iz oceanov; zračni tokovi jo odnesejo s seboj, pade na pokrajino kot dež in kot reka spet teče v ocean. Ko voda teče z gora, se poveže z zrakom in vsrka minerale, ki jih potem odloži ob svojem izlivu. Biološko življenje na zemlji je možno le zaradi krogotoka zemlje, vode in zraka. Sonce daje energijo, ki omogoča te procese. Kri se ne pretaka po žilah le zato, da odnaša odpadne snovi. Tako je vsako biološko telo majhna vsebinsko povezana zaključna celota znotraj velike vsebinsko povezane zaključne celote življenja.

Nova osebnost deluje v skladu z izkušnjami, ki so zbrane v nezavednem, hranijo čutila zavesti in vplivajo na njihovo delovanje. Znamenja, ki se jih ne prenašati in niso povezana z zavestjo, človek prečisti. Človek sliši le to, kar hoče slišati; vidi le to, kar hoče videti. “ Filter “ naredi sama zavest. Zaradi izkušenj omejene zavesti prihaja do usmerjenih razlag, ki so vzrok vnaprej sprejetih stališč in delovanj. Tako se krog zapira. Zavest omejuje samo sebe. Ne more se razvijati, ker iz notranjosti ne dobi vzpodbude za prenovo.

Izkustvena zavest temelji torej na cikličnih gibanjih. Ker narava ne pozna mirovanja, ne obstaja nič tretjega, razen razvoja ali propada. Pri obeh, to je pri razvoju ali propadanju, je gibanje spiralno. Simbol za to gibanje je dvojna spirala v kundalini ognju izkustvena zavest. Ko n ovi knez zavzame svoj prestol, zapusti pot izkušenj. Dviga se po pravi, zavestni poti nazaj k prvotnemu božanskemu.


Kloni ne omogočajo zemeljski zavesti, da bi obstajala “ časovno večno”. Poskusi s klonirano ovco Dolly so pokazali, da je genetska starost njene DNK vsota starosti, iz katerih je nastala in obdobja trajanja njenega življenja. Dolly je nastala iz celic 6 let stare ovce, sama pa je stara 3 leta. DNK kloniranih celic je stara torej 9 let. Genetsko je ovca zato stara toliko, kot bi bila snov celic stara sedaj.
Konec.

Miran Zupančič