ZPS: »Si trgovci ali blagovne znamke zaslužijo vašo zvestobo?«
Negotovost, špekulacije o nižji pridelavi in s tem posledično dražjih surovinah so spodbudile številne proizvajalce k dvigu oz. k napovedim o dvigu cen. Na ZPS menijo, da bodo za številne potrošnike te podražitve previsoke in si določenih izdelkov enostavno ne bodo več mogli privoščiti. Prepričani pa so tudi, da višina in obseg podražitev nista upravičena. Cene surovin, povezane s podražitvami, se namreč niso tako občutno povečale, slovenski trgovci pa si na račun marž odrežejo največji kolač v Evropi.

»Na ZPS smo zagotovo presenečeni nad podražitvami in nad zelo visokimi odstotki podražitev, ki so se že zgodile in ki jih ponudniki najavljajo v septembru. Nesprejemljivo je, da poskuša prehrambna industrija podražitve surovin v celoti prevaliti na pleča potrošnikov oz. podražitve surovin celo izkoristiti za dodatne podražitve, saj te predstavljajo le manjši delež v strukturi cene. Potrošniki morajo preživeti z vedno bolj omejenimi sredstvi, saj se plače znižujejo, narašča število brezposelnih...

Tako občutne in tako številne podražitve, kot jih napovedujejo, bi zagotovo še dodatno znižale kupno moč slovenskih potrošnikov in mnoge potisnile na rob preživetja« je povedala Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: »Očitno se ponudniki blaga in storitev ne zavedajo, da brez potrošnikov tudi do oživitve gospodarstva ne more priti.«

Cene na evropskem nivoju, a za petino nižji standard (povprečje EU 27)
Standard slovenskega potrošnika po zadnjih podatkih Eurostata znaša 81 % povprečja EU 27 (podoben standard imata npr. Češka in Portugalska). »Pa vendar je po relativnih cenah hrane, glede na povprečje EU 27, Slovenija občutno dražja od držav s primerljivim življenjskim standardom. V Sloveniji so v letu 2011 cene hrane in pijače znašale 97 % povprečja EU, medtem ko so npr. Čehi plačevali 80 %, Portugalci pa 90 % povprečne EU cene.

Za primerjavo, pred petimi leti smo Slovenci, pri višjem relativnem standardu, plačevali le 90 % povprečne EU cene,« je izpostavila Breda Kutin in nadaljevala, da »slovenski potrošnik tako kljub podobnem standardu za izdelke iz žitaric plačuje za tretjino, za meso pa četrtino več od češkega. V to primerjavo pa še niso vključene napovedane podražitve, ki bodo razlike le še povečale.« Cene živil na slovenskih trgovskih policah pa so visoke tudi zaradi, kot poročajo mediji, najvišjih trgovskih marž na nivoju EU, s katerimi se ponaša Slovenija. Na ZPS so zato prepričani, da imajo trgovci še dovolj manevrskega prostora za blaženje obstoječih in napovedanih podražitev.

File piščančjih prsi za 5,60 ali za 9,99 EUR?
Na ZPS verjamejo, da so podražitve tudi priložnost, da potrošniki razmislijo o zvestobi izbranemu trgovcu. Očitno so v preteklosti svojo zvestobo, ki so si jo lahko privoščili, drago plačevali. Koliko potrošniki preplačamo določen izdelek na račun trgovskih marž je razvidno na primeru nakupa piščančjih prsi Perutnine Ptuj (brez kosti in kože). »Če boste za kilogram fileja piščančjih prsi Perutnine Ptuj v Sparu odšteli cent manj kot 10 EUR, v Mercatorju 9,29 EUR, boste v prodajalni Perutnine Ptuj v Ljubljani odšteli le 5,60 EUR. Razlika je očitna,« je poudarila Kutinova. Razlike pa so tudi drugod. Na ZPS so preverili cene nekaterih izdelkov, katerih podražitve se obetajo.

Pri najdražjem kg belih žemljic 4,18 EUR, pri najcenejšem za to ceno več kot 2,5 kg žemljic
Že ob naključnem pregledu cen v petih trgovinah so bile razlike velike. Za kilogram belih žemelj namreč lahko potrošnik plača od 1,65 do 4,18 EUR, za kilogram bele štruce od 0,84 do 2,28 EUR, za liter navadnega jogurta 1,3 m. m. od 1,05 do 1,94 EUR, za piščančji file brez kosti od 6,78 do 9,99 EUR in svinjsko stegno brez kosti od 5,55 do 6,99 EUR. »Očitno bo potrošnik moral izbirati »z nogami« in se podati v trgovino, kjer bo za svoj denar dobil več,« meni Kutinova.

Jogurti Ljubljanskih mlekarn v Hoferjevi preobleki občutno cenejši
Razlike so tudi pri izbiri istovrstnih izdelkov v različnih preoblekah. Če boste za liter navadnega jogurta Ljubljanskih mlekarn z 1.3. m.m. odšteli okoli 1.90 EUR (Mercator, Tuš, Spar), boste za jogurt Ljubljanskih mlekarn pod blagovno znamko Hofer odšteli le 1,05 EUR. Razlika je preko 80 %. Podobnih primerov je še več in potrošniki lahko najdejo kakovostne izdelke po ugodnejših cenah. Zato na ZPS obžalujejo odločitev vlade iz leta 2009, da preneha financirati projekt Precenimo cene, ki je v letih 2008 in 2009 uspešno pripomogel k blažitvi inflacijskih pritiskov ter zmanjševanju cenovnih razlik med ponudniki izdelkov in storitev, saj je redna »kontrola« cen trgovcem postavila ogledalo. Potrošniki so tako imeli na razpolago celovito informacijo o cenah in kakovosti izdelkov ter storitev, kar jim je pomagalo dobro izbirati in prihraniti.

Priporočila ZPS potrošnikom

1. Preverite cene ostalih blagovnih znamk. Trgovska blagovna znamka ne pomeni nujno tudi najbolj ugodne cene v skupini istovrstnih izdelkov.

2. Primerjajte cene istovrstnih izdelkov na kilogram, liter. Le tako boste lahko primerjali izbrani izdelek s konkurenčnimi.

3. Veliko pakiranje ni nujno najcenejše. Primerjava cene/kg izbranega izdelka v manjšem in velikem pakiranju lahko razkrije, da boste za kilogram izdelka v manjšem pakiranju odšteli celo manj.

4. Kupujte toliko, kot potrebujete. Strokovnjaki ocenjujejo, da še vedno zavržemo 20 - 30 % kupljene hrane.

5. Kupujte osnovna živila, ki so cenejša. S tem je cenejši tudi doma pripravljen obrok, pa še zares veste, kaj jeste.

6. Na ZPS so prepričani, da ne bodo dražili vsi ponudniki v enakem obsegu. Nakupujte tam, kjer bodo trgovci prijaznejši do vaše denarnice.

Na ZPS pozivajo vlado, da razmisli o ponovni uvedbi projekta Precenimo cene. Ne glede na odločitev vlade, pa bodo na ZPS gledali trgovcem pod prste, pri čemer bo ključna pomoč potrošnikov. Brez njihove pomoči izvedba akcije ne bo mogoča.

www.zps.si