V lednih dušah
stojijo ljubezni
kakor zasneženi kipi
plavajoči po obtoku krvi.
Ko bi le sklenili roke
drug z drugim,
koža ob koži hrepeneče,
usta ob ustih govoreče,
kakor da hočejo
iz ledenega stanja.

Led se topi pod srcem,
ogenj jim gori pod stopali,
v zenici očesa je iskra,
s toplino predramljene kože
sanja ptičje perje.


V osrčju starega svetišča
topli zrak tali čas.
Ljubezen prihaja
skoz kip bolečine,
skoz razpoke iskre,
veter jo prinaša in odnaša,
ko se pomika naprej
skoz dolgo potovanje.
Hodimo skupaj
in iščimo sebe,
svoje speče ljubezni!

...o0o...