Piše: J. V. in Tatjana Svete v novih Misterijih www.misteriji.si

Če bo študija pokazala, da zaradi manj soli pojemo manj joda, bodo odmerek joda v soli povečali

Na notranjo stran roke, kjer je koža tanka, nanesite jodovo tinkturo v velikosti kvadrata s stranico petih centimetrov. Če vam joda močno primanjkuje, bo madež izginil po šestih urah. Če pa bo čez štiriindvajset ur rumeni kvadratek še vedno viden, je joda v vašem telesu dovolj.

Upoštevajte, da telo vsrka le dobrih deset odstotkov joda, preostanek izhlapi. Koža deluje kot rezervoar joda in kot regulator vsrkavanja. Nekaj od vsrkanega elementa se lahko, če ga telo ne potrebuje, kasneje izloči iz kože.

Od zadostne količine joda pa je zelo odvisno vaše zdravje in počutje. Že malo prevelike ali premajhne količine močno vplivajo na zdravje. In ker jod prihaja v vaše telo le s soljo, te pa jemo čedalje manj, poleg tega pa vse več ljudi uživa nejodirano himalajsko sol in nejodirano sol iz piranskih solin, zna joda marsikomu močno primanjkovati. Razen v soli ga je moč dobiti tudi v tabletah v lekarnah.

Ministrstvo za zdravje in Inštitut za varovanje zdravja sta nedavno začela z nacionalno kampanjo Preveč soli škodi, s katero spodbujata ljudi k manjši porabi soli v prehrani. Ker je telo prek nje preskrbljeno tudi z jodom, nas je zanimalo, ali ga bomo, če bomo pojedli manj soli, še zaužili dovolj. Ker ga telo ne more tvoriti sámo, je jedilna jodirana sol v Sloveniji njegov glavni vir v prehrani, saj ga je v drugi hrani premalo. Jod je element, ki ga telo nujno potrebuje za pravilno delovanje žleze ščitnice, ta pa s hormoni, ki jih izloča, nadzira presnovne procese v vsaki celici telesa. Najvidnejši znak njegovega pomanjkanja je povečanje ščitnice oziroma golšavost.

»Slovenci smo trenutno dobro preskrbljeni z jodom, saj zaužijemo precej jodirane soli. Tudi če bi je pojedli manj, bi imeli joda še vedno dovolj, saj glede na raziskave pojemo enkrat in pol več soli od priporočenega najvišjega dnevnega odmerka. Kdor pa bi s soljenjem hrane povsem prenehal, bi imel že v kratkem času težave zaradi pomanjkanja joda,« je povedal prof. dr. Sergej Hojker, dr. med., predstojnik Klinike za nuklearno medicino v ljubljanskem Kliničnem centru, kjer zdravijo bolezni ščitnice.

JODA JE BILO PREMALO
Na kliniki redno na nekaj let naredijo epidemiološko raziskavo, s katero preverijo, ali imamo Slovenci dovolj joda. »Sedaj že načrtujemo novo večjo študijo in če bo ta pokazala, da smo zaradi uživanja manj soli oškodovani za jod, bomo ukrepali z zvišanjem zakonsko predpisanega odmerka joda v soli,« pravi dr. Hojker.

Zadnjo večjo raziskavo so naredili leta 1999 med mladostniki. Po njenih izsledkih je imel vsak peti trinajstletnik povečano ščitnico, kar pomeni, da je bilo joda v prehrani premalo. Država je zato tedaj zvišala predpisani odmerek joda v soli z 10 miligramov kalijevega jodida (kar je veljalo od leta 1955) na 20 do 30 miligramov kalijevega jodida na kilogram soli.

»Po kontrolni študiji, ki smo jo opravili leta 2003 in 2004, je bilo zvišanje obveznega odmerka joda v soli upravičeno, saj je imel golšo le še vsak dvajseti mladostnik,« je povedal. Pristavlja, da so otroci najboljše merilo preskrbljenosti z jodom, saj pri njih ščitnica še ni zrasla, pri odraslih pa golša, ko se enkrat naredi, taka tudi ostane, ne gre povsem nazaj, četudi telo ni več podhranjeno z jodom.

HRANA IMA PREMALO JODA
V Sloveniji ima hrana naravno malo joda, saj ga rastline ne morejo črpati iz tal. Jod v tleh, ki ga ni v obilju, padavine izpirajo v reke (še zlasti v hribovitih predelih), te pa ga odnašajo v jezera in morje. Nekaj več ga je zato v morskih sadežih, školjkah, rakih in ribah, največ pa v algah. Posledice pomanjkanja joda v prehrani, kot so golšavost ter motnje v telesni rasti in duševnem razvoju otrok (kretenizem), so bile pogoste med prebivalci centralnih Alp že v Avstro-Ogrski, ki je zato leta 1864 uzakonila obvezno jodiranje soli; torej smo bili tega ukrepa med prvimi v Evropi deležni tudi Slovenci.

»Po prvi svetovni vojni je bilo to prekinjeno, zato je bila golšavost kot posledica pomanjkanja joda v naših krajih pogosta, kar dokazujejo stare razglednice, denimo s Koroške, na katerih so ljudje »krofasti«, pravi dr. Hojker. A golša ni le lepotna napaka, saj se, ko enkrat nastane, ne zmanjša, ampak ostane taka, kot je, pristavlja. Hujše je, če zaradi svoje velikosti pritiska na sapnik in žile ter onemogoča normalno dihanje, zaradi česar je lahko ogroženo življenje, razlaga. Veliko golšo imajo danes le še ljudje, ki so pred desetletji sami še občutili to pomanjkanje joda v prehrani.

Zdravniki posledice pomanjkanje joda v telesu ne prepoznajo takoj, zato med drugim oprezajo, ali je več spontanih splavov pri nosečnicah, kajti te potrebujejo več joda (več ga potrebujejo tudi matere, ki dojijo), in ali ima več novorojenčkov motnje v delovanju ščitnice ali motnje v presnovi, kar pa rutinsko preverjajo v porodnišnici v dveh dneh po porodu s presejalnim testom F/TSH.

Zaradi pomanjkanja joda so lahko še posebno ogroženi ljudje, ki se enostransko prehranjujejo in se izogibajo soli, opozarja dr. Hojker. Denimo presnojedci in vegetarijanci, med katerimi je priljubljena uporaba nejodirane himalajske ali sečoveljske soli. Kamena sol iz rudnikov soli ima namreč premalo joda za pokritje potreb telesa po tem elementu, pravi, zato mora biti tudi ta po zakonu jodirana.

»Pred nekaj leti smo reševali življenje presnojedca, ki je leto dni jedel le surovo hrano, zlasti nesoljeno zelje. Ker telo toliko časa ni dobilo joda, je bil že na meji hipertirotične krize, ki je posledica čezmernega delovanja ščitnice. Rešili smo ga z odmerkom ščitničnega hormona. Po tem je ostal vegetarijanec, a smo ga prepričali, da si je hrano začel soliti z jodirano soljo,« pripoveduje. Pristavlja, da surovo zelje (in nekatera druga zelenjava) vsebuje snov, ki zavira delovanje ščitnice, zato ga odsvetuje uživati čezmerno. Ta snov pa v kuhanem zelju ni problematična, saj se nevtralizira.

UGOTAVLJANJE POMANJKANJA JODA
V Sloveniji v zdravniških ambulantah ni možno opraviti teh laboratorijskih pregledov. Ugotavljanje joda v bioloških vzorcih opravljajo na Odseku za znanosti o okolju na Inštitutu Jožef Stefan. »Vsebnost joda ugotavljamo z nevtronsko aktivacijsko analizo,« je povedala prof. dr. Vekoslava Stibilj, doktor kemije, ki se že več let ukvarja s tem esencialnim elementom za človeka in žival. Tovrstna analiza za posameznika stane 130 evrov.

Dr. Stibiljeva opozarja, da zdravi ljudje, ki uživajo uravnoteženo prehrano, pri čemer je zelo zaželeno, da imajo na jedilniku vsaj enkrat tedensko ribe, prehranskih dopolnil ne potrebujejo, saj ta le po nepotrebnem obremenjujejo telo. »Vrh tega niso nadzorovana, zato je treba biti pri njih zelo previden,« še pravi.
Ker nekateri preventivno jemljejo vitaminske pripravke, tudi dr. Hojker opozarja na zdrav razum pri tem. »Večina multivitaminskih pripravkov vsebuje 100 miligramov joda ali več.

Če telo dnevno potrebuje od 100 do 150 miligramov joda, mu ena taka tableta na dan zadostuje, ker odvečen jod tako ali tako izloči prek urina in blata. Če pa telesu joda primanjkuje, uporabi vsega, kar ga dobi iz prehrane, in ga ne izloča več,« pravi dr. Hojker. Redno veliko prekoračenje tega odmerka zato odsvetuje, saj ima preobilje joda podobne simptome kot pomanjkanje. Zaradi predoziranja so še posebno ogroženi ljudje z avtoimunsko boleznijo ščitnice. Sklene, da nameravajo iz lekarn umakniti jodov preparat, ki je zdaj na voljo na recept, saj po njem ni potrebe.

PRODAJA NE UPADA
Pri Mercatorju pravijo, da prodaja morske soli ne upada, opažajo pa nekolikšno rast prodaje sečoveljske soli. Menijo, da ljudje, ki so bolj ozaveščeni o soli, razumejo, da ni škodljivo zmerno uživanje naravne morske soli, ampak presežki natrijevega klorida v predelani in konzervirani hrani ter močno presoljena živila, denimo prigrizki, ki vnos soli v telo po nepotrebnem zelo zvečajo.

V Piranskih solinah, kjer pridelujejo sečoveljsko sol (ki je vsa nerafinirana), imajo to na voljo jodirano (s kalijevim jodidom) in nejodirano. Tehnolog programa in kakovosti Damir Čendak pravi, da mora sol vsebovati predpisano količino joda tako dolgo, kot je rok njene uporabe. »Naša jodirana sol ga vsebuje dve leti,« pristavlja. Tudi nejodirana ga ima, a le do 3 miligrame na kg soli. Svetuje, da jed solite, ko je ta že postrežena na krožniku, saj boste tako iz soli dobili kar največ tega nepogrešljivega elementa.

J. V. in Tatjana Svete   

KOLIKO JODA POTREBUJEMO?
Odrasli potrebujejo 200 mikrogramov joda na dan. Otroci pa potrebujejo od prvega do četrtega leta 100, do sedmega leta 120, do desetega leta 140, do trinajstega leta 80 in do petnajstega leta 200 mikrogramov na dan. Nosečnice 230, doječe matere pa 260 mikrogramov.

JOD, DOJKE, HORMONI
Dr. Eugene Shippen, ameriški zdravnik, ki se ukvarja s hormonskim zdravljenjem, med drugim pravi:
»Jod je ujet in najbolj koncentriran v ščitnici, zato se večina zdravnikov osredotoča zgolj na povezanost joda s ščitnico. Toda jod se koncentrira v vseh žlezah in velika koncentracija joda je tudi v prsih in jajčnikih.

Tkivo dojke je na jod zelo občutljivo in fibrocistično bolezen lahko posnemamo pri živalih, pri katerih povzročimo pomanjkanje joda. Take živali utrpijo fibrocistične spremembe v tkivu dojk prav tako kot današnje ženske s fibrocistično boleznijo. Jod pa povzroči, da otrdelo tkivo in cistično tkivo v dojkah izgine.

Japonci, ki imajo osemkrat manjšo obolevnost za rakom prostate od Američanov ter skoraj enako majhno obolevnost za rakom dojke in debelega črevesa, imajo ravni joda osem- do desetkrat višje, ker jedo veliko misa, rjavih alg, morske hrane in drugih živil z veliko joda. Američani dobijo manj kot 1 mg joda na dan.
Absolutno nujno je, da dobimo več joda, ker ga zaradi številnih vzrokov izgubljamo.

Tako na primer voda v bazenih vsebuje klor, tako da smo obkroženi z jodu podobnimi molekulami, ki jih te kemikalije prinesejo v telo. Če nimamo dovolj joda, se te jodu podobne molekule nakopičijo v raznih tkivih in povzročijo večje ravni broma, fluora in klora tam, kjer bi moral biti jod. Te kemikalije pa ne aktivirajo celičnih funkcij tako kot jod, temveč jih še zavrejo.

Vsi hormonski receptorji v našem telesu vsebujejo jod. Inzulinski receptor, androgenski in estrogenski receptor vsi vsebujejo tirozinske ostanke, tirozin pa je gradnik ščitničnega hormona. Tirozin se zlahka jodira, tako da potrebujemo le sledi joda v vseh naših hormonskih receptorjih, da naši hormoni pravilno delujejo.

Dnevno bi morali jemati 50 mg. Če ga naše telo potrebuje, bomo ta jod absorbirali in ga ne bomo izločili z urinom. Da povrnemo jod v svoj sistem, je potrebno od pol do enega leta. Ljudje pa se začnejo bolje počutiti po nekaj dnevih, tednih ali mesecih uživanja dodatnega joda.«

PRAVILNO UŽIVANJE SOLI
Sol pri nas večinoma jodirajo s kalijevim jodidom, ki na zraku in svetlobi oksidira do elementarnega joda, ta pa iz soli izhlapeva. »Vodilni strokovnjaki, ki se poklicno ukvarjajo z jodom, zato opozarjajo, da je sol treba hraniti v zaprti in temni posodi, saj jod iz nje izhlapeva že pri sobni temperaturi.

Jedi ne solimo za začetku kuhanja ali med kuhanjem, temveč ko je že gotova, saj je med toplotno obdelavo izparevanje joda zelo pospešeno,« pravi dr. Igor Pravst, doktor kemije, z ljubljanskega Inštituta za nutricionistiko. Med kuhanjem se ga tako lahko večina izgubi.

Opozorilo
Izginevanje joda, ki ga nanesemo na kožo, kjer je tanka, denimo na podlahti, je kar dobro merilo za ugotavljanje, ali naše telo potrebuje več joda. Še več, jodiranje kože lahko zagotovi pravšnji vnos joda v telo, saj si ga telo vzame le toliko, kolikor ga potrebuje. Nekatere nosečnice si, da bi si zagotovile dovolj joda, redno jodirajo roko. PREPOVEDANO pa je jod tako uporabljati pri dojenčkih, ker ga njihovo telo na tak način povzame preveč.

Več o jodu na 37. strani v 210. številki revije Misteriji