Sodoben potrošnik v borbi s časom pogosto izbira le s pogledom na sprednjo stran izdelka, torej na del embalaže, ki je pravzaprav v veliki meri oglasni prostor izdelka, manj pogosto pa preveri informacije na označbi. A, če ne pogledamo seznama sestavin in hranilne vrednosti živil, lahko kupimo mačka v žaklju. Zato je pomembno spodbujati potrošnika, da pri izboru živil upoštevajo prehransko sestavo živil.

Z zdravju koristnejšim izborom živil potrošniki podpirajo lastno zdravje, a hkrati sporočajo trgu, da si želijo več zdravih izbir, ter s tem vplivajo na razpoložljivost in cenovno dostopnost tovrstnih živil za vse nas. Da bi potrošniki hrano izbirali informirano, in da bi posegali po zdravih izbirah, je tudi cilj države.

Program Inovativne rešitve za informirane odločitve sofinancira Ministrstvo za zdravje, izvaja pa ga Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z Inštitutom Jožef Štefan in Zvezo potrošnikov Slovenije.

Eden izmed mnogih razlogov za nezdravo prehranjevanje prebivalcev je, da se v obilici ponudbe na tržišču ne znajdejo, informacije so pogosto zapletene, zgoščene, prva stran embalaže pa je mnogokrat potrošniku prijazna/všečna na pogled. »To vse so razlogi, zakaj potrošniki ne zmorejo prepoznati izdelkov, s katerimi bi si lahko pripravili kakovosten in zdrav obrok. V Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 smo zato to področje izpostavili kot enega izmed tistih, na katerem moramo narediti premike v tem desetletnem obdobju.

Potrošnike želimo podučiti, da sta preglednica s hranilno sestavo izdelka ter seznam sestavin v živilu ključna vira informacij za pravilno odločitev za nakup, ki pa pogosto ni enostavna,« je poudarila Mojca Triler iz Ministrstva za zdravje in dodala: »Zavedamo se, da je potrošniku potrebno omogočiti enostavnejšo izbiro zdravju koristnih živil, bodisi na trgovskih policah, v gostinski ponudbi ali pa v okviru ponudbe zdravih obrokov javnih zavodov, kot so vrtci, šole, bolnišnice… Velik prispevek k temu bo gotovo doprinesel tudi program Inovativne rešitve za informirane odločitve, ki ga sooblikujejo Inštitut za nutricionistiko, Zveza potrošnikov Slovenije in Inštitut Jožef Stefan.«

Potrošniki so pogosto presenečeni nad sestavinami najljubšega izdelka
Kot poudarjajo na ZPS bi morali potrošniki, ki želijo vedeti, kaj jedo, na predpakiranih izdelkih preveriti seznam sestavin in hranilno tabelo. Kot se pogosto izkaže v komunikaciji s potrošniki, jih enostranska predstavitev izdelka »zavede« in med izbranimi izdelki pristanejo tudi  takšni, ki jih ne bi izbrali, če bi prejeli celovito informacijo o izdelku.

»Lahko izpostavimo primere, ko so na sprednji strani izdelka zapisani podatki: light, fitness izdelki in izdelki brez sladkorja s sladili, izdelki s sadjem, vsebuje vitamine, minerale, bogat z vlakninami…, vendar šele ob prebiranju drobnega tiska na hrbtni strani izvedo, da izdelek npr. vsebuje veliko sladkorja, maščob, morda nepotrebne aditive… Bi vas presenetil podatek, da imajo piškoti, ki jih v oglasu priporočajo za zajtrk ali tisti z oznako light, lahko 20 g sladkorja v 100 gramih. Podobno količino sladkorja boste lahko našli tudi v kosmičih ali v žitni ploščici z oznako Fitness.

Torej tako živilo ni niti zdrav zajtrk niti ni primerno za našo prehrano, če pazimo na težo«, je izpostavila Nika Kremić iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: »Hranilna tabela in seznam sestavin vsebujeta podatke, ki so pravzaprav osebna izkaznica tega izdelka. In prav razumevanje hranilne vrednosti izdelka ter seznama sestavin v živilu sta ključna vira informacij za pravilno odločitev za nakup.«

V povprečju 28 g sladkorja v žitnih ploščicah in 19 g v žitih za zajtrk
Kako pomembno je branje in razumevanje informacij na živilih, pričajo tudi podatki raziskav. Pred nekaj dnevi so raziskovalci iz Inštituta za nutricionistiko in Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani v eni izmed najuglednejših znanstvenih revij na področju prehrane, reviji Nutrients, Vir: http://www.mdpi.com/2072-6643/10/2/151 objavili podatke o količini sladkorja v živilih v Sloveniji.

Prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje, Inštitut za nutricionistiko: »V raziskavo smo vključili preko 10.000 izdelkov in med drugim izračunali povprečne količine sladkorja v različnih skupinah živil. Marsikdo bi bil npr. presenečen, da je v 100 gramih povprečne žitne ploščice kar 28 g sladkorja, v žitih za zajtrk 19 g in v sadnih jogurtih 12 g sladkorja.  Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji, v kateri smo ovrednotili stanje na tržišču v letu 2015, zbrani podatki pa nam bodo omogočali vrednotenje, kako učinkoviti so trenutno uveljavljeni ukrepi za izboljševanje hranilne sestave živil.«

Je bilo pa v isti raziskavi ugotovljeno tudi, da imajo znotraj različnih skupin živil potrošniki na razpolago tudi živila z bistveno ugodnejšo sestavo. Le ta lahko najdejo predvsem tako, da kot pomoč pri nakupu uporabljajo označbe živil. Podatki o hranilni vrednosti živil so na označbah živil namreč obvezni že več kot eno leto.

Cilj novega projekta je aplikacija, v kateri bodo potrošniku informacije o izdelku predstavljene na razumljiv in preprost način
Ključni cilj projekta »Inovativne rešitve za informirane odločitve« je podpora potrošnikom pri spremljanju in vrednotenju podatkov o sestavi živil kot orodje za spodbujanje zdravih izbir. Poleg izobraževanja potrošnikov o pomembnosti prebiranja označb živil bo v okviru projekta razvita mobilna aplikacija, ki bo potrošnikom olajšala interpretacijo podatkov o hranilni sestavi živil. Šlo bo za nadgradnjo aplikacije ZPS »Veš kaj ješ«, ki bo javnosti predstavljena v drugi polovici letošnjega leta. Cilj aplikacije je potrošniku kadarkoli in kjerkoli ponuditi vpogled v hranilno sestavo predpakiranega živila in mu olajšati interpretacijo podatkov s pomočjo prehranskega semaforja.

Uporaba bo preprosta, informacije pa razumljivo predstavljene. Kot poudarjajo predstavniki organizacij, ki sodelujejo pri programu »Inovativne rešitve za informirane odločitve«, bo uporabnik  s kamero mobilnega telefona skeniral črtno kodo živila, na mobilniku pa se mu bodo v hipu prikazali podatki o sestavi živila, obarvani v barve prehranskega semaforja. Mogoče bo tudi shranjevanje živil v seznam, na ta način pa tudi enostavna primerjava med izbranimi živili. Vse to bo temeljilo na ogromni zbirki podatkov, s pomočjo katere bo aplikacija to omogočala.

K sodelovanju vabljeni tudi proizvajalci živil in trgovci
Ker si ustvarjalci aplikacije želijo ponuditi potrošnikom čim bolj popolno bazo, vabijo k posredovanju podatkov tudi proizvajalce živil in trgovcev, saj bodo na ta način zagotovili, da bodo vsi njihovi izdelki v bazi, podatki o izdelkih pa točni oz. ažurno posodobljeni. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Na tržišču je namreč dostopnih več deset tisoč živil, neposredna uporaba tujih podatkovnih baz pa ni mogoča, saj je na našem tržišču veliko lokalno proizvedenih živil, pa tudi živila mednarodnih proizvajalcev se med državami lahko precej razlikujejo.

Podatkovna baza bo združila obstoječe domače podatkovne baze, vključno z bazo Odprte platforme za klinično prehrano (OPKP), s čimer bodo pokrita vsa najbolj pogosto kupljena živila. Pri projektu dodatno sodelujemo tudi z GS1 Slovenija, kjer se sinhronizira globalni e-katalog GDSN, osnova za dodeljevanje črtnih kod. Nosilci živilske dejavnosti, ki bodo podatke o hranilni vrednosti živil delili v katalog GDSN, bodo na ta način brez dodatnega dela poskrbeli tudi za ažurnost podatkov o živilih. Za ažurnost podatkovne baze bodo lahko skrbeli tudi uporabniki mobilne aplikacije. Živila ki jih v bazi ne bo, bodo za vpis lahko namreč predlagali tudi potrošniki, proizvajalcem pa bo omogočeno urejanje podatkov za njihove izdelke.«

Spremljajte tudi portala www.veskajjes.si in www.prehrana.si , kjer so zbrani številni koristni nasveti za zdravo prehranjevane in informirane nakupne odločitve.

Dodatne informacije:

- O programu »Inovativne rešitve za informirane odločitve«: https://www.nutris.org/novice/293

- Koristni nasveti in novice za informirane odločitve: http://veskajjes.si/nasveti-in-novice

- Povezava do rezultatov znanstvenega članka Zupanič in sodl. (2018). »Total and Free Sugar Content of Pre-Packaged Foods and Non-Alcoholic Beverages in Slovenia« Nutrients 2018, 10(2), 151; doi:10.3390/nu10020151

URL: http://www.mdpi.com/2072-6643/10/2/151/pdf

Vir: www.zps.si/