Kdor je ovajal ali ovaja, nima čuta za lastno dostojanstvo, je deviantna osebnost in takšen ne more imeti javnih funkcij in biti družbena figura, ki bi ji ljudje zaupali.

Vsak sodelavec SDV je dobro poznal psihologijo Partije, prepredenost sistema z ovaduštvom, lastnosti družbene klime ter represivnost in blaznost tajne policije, ki se je iztrgala iz lastnega naroda, producirala in generirala razredne sovražnike ter uničevala lastne ljudi.

Ovaduhov ne moremo imeti za zgodovinsko stalnico polpretekle zgodovine in relativizirati pomena njihovega delovanja. Je nivojsko pogojeno in v normalni družbi ne more postati nekdo, ki je sodeloval s SDV, regulator demokratičnega sistema. To bi bil nonsens. Perzijski Efialt je antični prototip te figure. Izhaja iz političnega okolja.

Imunost družbe na ovaduštvo s svojim patološkim stanjem slabi medsebojno zaupanje in krepi hipokrizijo, da si zapiramo oči pred zavrženimi dejanji, ki kvarijo nacionalni značaj. Ovajanje pomeni nasprotovanje lastni osebnosti tako kot tuji. Na ovaduštvu se je razkrojil nacionalni značaj slovenske poštenosti, oslabela je vera v človeka, vrednota zvestobe etičnemu. Socializem je povzdignil človekovo življenje in srečo na raven najvišje vrednote in razglašal nespravljiv boj z vsem, kar bi to srečo omajalo. Človekov značaj pa je postavil izven teh norm. Zato je bil kontraverzen sam po sebi. Stvari so se reševale na ravni Stalinovega inteligenčnega kvocienta in tako je ovaduštvo vsadilo v ljudi biološki gen razdvojenosti naroda.

Ovajanje izhaja iz razmajanega sistema, samega gnezda samodrštva Partije. Človek je človeku po besedi. Človek z besedo daje drugemu samega sebe. Zastavlja samega sebe zanj. In ko te tak človek obkroža zato, da bi se zažiral vate, da bi vlamljal v tvojo osebnost, nazore, mišljenje, je v kali tvoj sovražnik, morda tudi v službi lastnega preživetja ali lastne kariere, a ubije tebe. Diktatorski režimi so uporabljali kot sistem »pranja možganov« psihološke pritiske, da bi vsili človeku politično miselnost, ki si jo prisvoji in internalizira. Tak človek je notranje poškodovan. Manipulator, ki hoče moralizirati z domoljubjem. Bili so ljudje nomenklature, ki niso izbirali sredstev za dosego karirističnih ciljev. Sebe se so nenehno olepševali s svojo biografijo in zvestobo Partiji, ko je sistem zmanjševal in zaničeval individualnost in poveličeval predanost aparatčikov Partiji. Spoštovati lastno osebnost je mogoče le, če se spoštljivo vedeš do druge osebnosti. Ali sploh vemo, kdo je bil zaprt, maltretiran in boleče plačal zaradi ovajanja, postavljaštva pred oblastjo z odkrivanjem tujih življenj in epidemičnega uničevanja drugega. Ovaduhi niso nobeni romantični junaki socializma, to so kastriranci morale.

Študij o samomorih v prejšnjem sistemu ni, čeprav bi lahko našteli kar nekaj nepojasnjenih samomorov. Ne vemo pa zakaj so si vzeli življenje. Vemo le za nekatere znane raziskane primere, n. pr. Angela Vode, umrla je (1985) zaradi izstradanja, Peter Breščak je bil dopisnik in novinar v Rimu, življenje si je vzel pri 39 letih (1979). Zakaj? Nadalje Ludvik Potokar (Vancouver, 1965), Aleš Kermauner (1966), Peter Baloh (1967), Borut Kardelj (1971), Lojze Filipič (1975), Vojko Gorjan (1975), Marko Pavček (1979) Borivoj Wudler (1981), Boštjan Seliškar (1983), Marko Slodnjak (1984) Dušan Tomše (1986) (Vir: Nova revija 300,2007). O poskusu samomora govorijo tudi pri Danetu Zajcu, ki je bil nespravljiv s tedanjo oblastjo, ki ga nenehno preganjala (n. pr. pesniška zbirka 'Požgana trava'). Našteti in še drugi so bili slovenski intelektualci, literati, publicisti, itd. Zakaj so si vzeli življenje, so bili pod političnimi pritiski, spremljani, ogroženi, ovajeni? Razlog za samomore ni bil posledica samega nihilističnega nazora teh nesrečnikov. Veliko je bilo novinarskih vesti in propagandnih akcij, namenjenih samomorilcem, pesmizma in moralnega nastavljanja vrvi, obtoževanj, ideološkega preganjanja in disidentstva.

Stvari le niso tako nedolžne, kot bi jih nekateri radi prikazali. Vedeti je treba, da je veliko ljudi preživelo, ne da bi bili del obveščevalnega sistema SDV. Gotovo je bilo odvisno od tega, kam se je človek kot človek umestil.