CNVOS je danes na vlado in poslance naslovil odprto pismo, v katerem med drugim opozarja, da bo 34% zmanjšanje sredstev za socialne programe nevladnih organizacij, kot ga predvideva rebalans proračuna, prizadelo predvsem tiste, ki so pomoči najbolj potrebni.

Javno pismo so povzeli številni mediji. Med njimi Delo, ki je članek objavilo tudi v tiskani izdaji, STA, Dnevnik in Siol.

Odprto pismo vladi in poslancem

Spoštovani!

Slovenske nevladne organizacije smo vas v zadnjih mesecih večkrat zaskrbljeno opozorile na previdnost pri krčenju sredstev, ki se namenjajo za razne socialnovarstvene programe nevladnih organizacij, za varne hiše, za pomoč in svetovanje žrtvam nasilja, za svetovanje otrokom, mladostnikom in drugim ljudem v stiski, za dnevne centre za osebe s težavami v duševnem zdravju, za nastanitev za brezdomce, za krizne namestitev za žrtve trgovine z ljudmi … Naša opozorila so naletela na gluha ušesa, saj danes v parlamentu sprejemate rebalans, ki v vse te programe in aktivnosti grobo posega.

Resnično mora torej držati, da se reči v zgodovino ponovijo (vsaj) trikrat, prvič kot tragedija, drugič kot farsa in tretjič kot politična satira. Sprva je v blaginjo ljudi zarezala finančna kriza. Izgubljenih je bilo 55 000 delovnih mest, 250 000 Slovencev se je znašlo pod pragom revščine. 

Kazalo je, da se bodo lahko zanesli vsaj na socialno državo. Toda z rebalansom ste sedaj in v drugo posegli še v socialne pravice, kar bo seveda najbolj prizadelo prav tiste, ki jih je proti dnu potisnila brezumna vehementnost finančnih institucij in nepripravljenost države, da opravi svojo nalogo in zategne vajeti ekonomije. 

Mnogim od njih v teoriji tako preostane samo še solidarnost tistih, ki za svoje poslanstvo postavljajo prav pomoč vsem, ki jih država in ekonomija puščata na cedilu. Nevladne organizacije že desetletje zavestno nase jemljemo vlogo poslednje varovalke – pomagati, ko država odpove ali pa se ne more odzvati dovolj hitro in učinkovito. Zdaj se očitno zavestno odrekate tudi temu.

Kljub vsem opozorilom ste namreč z rebalansom drastično zarezali še v zadnji branik. Sredstva za socialne programe nevladnih organizacij zmanjšujete za 34% in ob tem s presenetljivo lahkotnostjo in sproščenostjo napovedujete manj denarja za programe pomoči najrevnejšim, za brezdomce, varne hiše in SOS telefone, manj varstva za duševno prizadete, manj pomoči otrokom v stiski ….

Prav to je tisto, kar je v razpravi o krčenju sredstev za nevladne organizacije ostalo tako rekoč popolnoma spregledano. To namreč, da pri zmanjšanju teh sredstev še zdaleč ne gre za to, da se spodnesejo tla tistim komaj 8000 zaposlenim, ki v skupnem številu aktivne populacije tako ali tako predstavljajo zanemarljiv delež. Nasprotno, ne gre za 8000 zaposlenih v nevladnih organizacijah, gre za več sto tisoč tistih, ki jim nevladne organizacije vsakodnevno pomagamo iz stisk, tudi in še zlasti s pomočjo več kot 200 000 naših prostovoljcev, ki svoj čas in znanje v imenu solidarnosti darujejo pomoči potrebnim.

Zato obžalujemo, da več čas razprave o rebalansu enostavno niste hoteli slišati, da manj denarja za aktivnosti nevladnih organizacij v prvi vrsti pomeni:

• manj brezplačnih kosil za ljudi, ki si kosil sami več ne morejo privoščiti
• manj paketov pomoči za ljudi, ki živijo v revščini
• manj postelj za brezdomce
• manj pomoči za ljudi v duševnih stiskah (telefonsko svetovanje otrokom, skupine za samopomoč)
• manj prostorov za varstvo in delo duševno in telesno prizadetih
• manj zbranih donacij za najbolj prizadete
• manj zatočišč za žrtve nasilja
• manj počitnic za otroke revnih ...