CNVOS je danes na vlado in poslance naslovil odprto pismo, v katerem med drugim opozarja, da bo 34% zmanjšanje sredstev za socialne programe nevladnih organizacij, kot ga predvideva rebalans proraèuna, prizadelo predvsem tiste, ki so pomoèi najbolj potrebni.

Javno pismo so povzeli številni mediji. Med njimi Delo, ki je èlanek objavilo tudi v tiskani izdaji, STA, Dnevnik in Siol.

Odprto pismo vladi in poslancem

Spoštovani!

Slovenske nevladne organizacije smo vas v zadnjih mesecih veèkrat zaskrbljeno opozorile na previdnost pri krèenju sredstev, ki se namenjajo za razne socialnovarstvene programe nevladnih organizacij, za varne hiše, za pomoè in svetovanje žrtvam nasilja, za svetovanje otrokom, mladostnikom in drugim ljudem v stiski, za dnevne centre za osebe s težavami v duševnem zdravju, za nastanitev za brezdomce, za krizne namestitev za žrtve trgovine z ljudmi … Naša opozorila so naletela na gluha ušesa, saj danes v parlamentu sprejemate rebalans, ki v vse te programe in aktivnosti grobo posega.

Resnièno mora torej držati, da se reèi v zgodovino ponovijo (vsaj) trikrat, prviè kot tragedija, drugiè kot farsa in tretjiè kot politièna satira. Sprva je v blaginjo ljudi zarezala finanèna kriza. Izgubljenih je bilo 55 000 delovnih mest, 250 000 Slovencev se je znašlo pod pragom revšèine. 

Kazalo je, da se bodo lahko zanesli vsaj na socialno državo. Toda z rebalansom ste sedaj in v drugo posegli še v socialne pravice, kar bo seveda najbolj prizadelo prav tiste, ki jih je proti dnu potisnila brezumna vehementnost finanènih institucij in nepripravljenost države, da opravi svojo nalogo in zategne vajeti ekonomije. 

Mnogim od njih v teoriji tako preostane samo še solidarnost tistih, ki za svoje poslanstvo postavljajo prav pomoè vsem, ki jih država in ekonomija pušèata na cedilu. Nevladne organizacije že desetletje zavestno nase jemljemo vlogo poslednje varovalke – pomagati, ko država odpove ali pa se ne more odzvati dovolj hitro in uèinkovito. Zdaj se oèitno zavestno odrekate tudi temu.

Kljub vsem opozorilom ste namreè z rebalansom drastièno zarezali še v zadnji branik. Sredstva za socialne programe nevladnih organizacij zmanjšujete za 34% in ob tem s presenetljivo lahkotnostjo in sprošèenostjo napovedujete manj denarja za programe pomoèi najrevnejšim, za brezdomce, varne hiše in SOS telefone, manj varstva za duševno prizadete, manj pomoèi otrokom v stiski ….

Prav to je tisto, kar je v razpravi o krèenju sredstev za nevladne organizacije ostalo tako rekoè popolnoma spregledano. To namreè, da pri zmanjšanju teh sredstev še zdaleè ne gre za to, da se spodnesejo tla tistim komaj 8000 zaposlenim, ki v skupnem številu aktivne populacije tako ali tako predstavljajo zanemarljiv delež. Nasprotno, ne gre za 8000 zaposlenih v nevladnih organizacijah, gre za veè sto tisoè tistih, ki jim nevladne organizacije vsakodnevno pomagamo iz stisk, tudi in še zlasti s pomoèjo veè kot 200 000 naših prostovoljcev, ki svoj èas in znanje v imenu solidarnosti darujejo pomoèi potrebnim.

Zato obžalujemo, da veè èas razprave o rebalansu enostavno niste hoteli slišati, da manj denarja za aktivnosti nevladnih organizacij v prvi vrsti pomeni:

• manj brezplaènih kosil za ljudi, ki si kosil sami veè ne morejo privošèiti
• manj paketov pomoèi za ljudi, ki živijo v revšèini
• manj postelj za brezdomce
• manj pomoèi za ljudi v duÅ¡evnih stiskah (telefonsko svetovanje otrokom, skupine za samopomoè)
• manj prostorov za varstvo in delo duÅ¡evno in telesno prizadetih
• manj zbranih donacij za najbolj prizadete
• manj zatoèišè za žrtve nasilja
• manj poèitnic za otroke revnih ...