Idilična belina in spokojna zimska tišina. Tudi jaz počivam, lenobno umirjena in kakor peresce lahkotna - moja krošnja se je vsa otresla, na moje golo vejevje pa kakor tančica nežno sedajo drobceni snežni kosmi.

S ponosom občudujem svoj odsev v bližnjem zamrznjenem tolmunu, kako postajam iz ure v uro čedelje bolj elegantna v svetilkajočih se srebrnobelih kraljevskih oblačilih.

In si domišljam, da sem lepša kakor snežna kraljica iz istoimenske Andersenove pravljice, vendar s to razliko, da moje srce ni zaledenelo, ampak v njem kljub zimskemu mrazu živahno žubori veličasten slap življenja in ga nenehno ožarja zlato sonce ljubezni.

Danijela Premzl