V marčevski številki EUekspresa je eden od anketirancev v rubriki »EU v praksi« opozoril, da Slovenija precej zaostaja pri varovanju okolja, predvsem pri izpustih, verjetno pa ni edina članica, ki ima s tem težave. Kako zagotoviti, da bodo države upoštevale dokumente in zaveze, sprejete na ravni EU, ne pa le plačevale kazni in okoljsko zgodbo peljale še naprej po starih tirnicah?

Ključno je predvsem zavedanje, da je zakonodaja sprejeta z jasnim namenom zaščititi naravo in izboljšati kakovost življenja. Ker pa je okoljska zakonodaja izredno kompleksna in tudi finančno zahtevna – mimogrede, kar okoli 80 odstotkov nacionalnih zakonodaj temelji na evropski zakonodaji – so kršitve dogovorjenega kar pogoste.

Dolžnost Evropske komisije je, da uveljavljanje zakonodaje pozorno spremlja in v primeru kršitve članico opozori. V skrajnem primeru, če se stanje po nekajkratnih opozorilih ne izboljša, pride do tožbe pred Sodiščem EU, ki lahko privede tudi do izreka finančne kazni. Komisija si seveda tega ne želi. Želimo si zgolj, da se dogovorjeno uresniči in kakovost okolja izboljša.

Zakonodaja sicer res nastaja na podlagi pobud Komisije, vendar pa jo po temeljitem postopku usklajevanja sprejmejo države članice, tudi s soglasjem in mnenjem Evropskega parlamenta. Čas za pogajanja in morebiten dogovor o prehodnih obdobjih je tako v času sprejemanja zakonodaje, po sprejetju pa je pomembno, da jo uresničujemo.

Sam bom težil k doslednosti in pomoči članicam ter poenostavljanju zakonodaje – vendar ne z zmanjševanjem ambicij, temveč po načelu, da je zgolj implementirana zakonodaja res koristna.

Letošnje leto je tudi mednarodno leto biotske raznovrstnosti. Podnebne spremembe in netrajnostna ter prekomerna raba ekosistemov ogrožajo biotsko raznovrstnost. Kateri ukrepi bodo dovolj učinkoviti in se jih boste tudi sami lotili, da zaščitite biotsko pestrost, ki je nenazadnje ključnega pomena tudi za kakovostno življenje ljudi?

Biotska raznovrstnost je ena od prednostnih nalog, ki sem si jo zadal v tem mandatu. V preteklih letih je nekako ostala v senci podnebnih sprememb, zasluži pa si enako pozornost. Letošnje leto je zato pravi čas, da jo postavimo v ospredje. Biotska raznovrstnost ni neke vrste okoljsko razkošje, je temeljni kazalec ravnovesja na našem planetu, je zgodba o bogastvu planeta, življenju na planetu, njegovi krhkosti in ogroženosti. Je zgodba o nas samih in našem obstoju.

Delo na tem področju se je seveda začelo že krepko pred mojim mandatom. Tudi marsikaj je že bilo doseženega. V Uniji smo sprejeli direktivo o habitatih in direktivo o pticah, zaključujemo izgradnjo mreže Natura 2000, ki je najbolj celovit pristop k ohranjanju biotske raznovrstnosti v svetu. Prepričan sem, da bo v prihodnosti ugodno vplivala na bogastvo biotske raznovrstnosti.

Kljub temu pa je bilo narejenega premalo. Zastavljenih ciljev za leto 2010 nismo dosegli. Tega se zavedamo, zato poskušamo obstoječe trende spremeniti. Letošnje leto bo pri tem ključno. Marca letos so se ministri za okolje držav članic EU dogovorili o novih ciljih za biotsko raznovrstnost. Dogovorili so se, da je treba do leta 2020 zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti in propadanje ekosistemskih storitev ter jih v čim večji možni meri ponovno vzpostaviti.

Izdelali so tudi dolgoročno vizijo do leta 2050; do takrat naj bi bila biotska raznovrstnost zaščitena, visoko cenjena in primerno obnovljena. Do konca leta predvidevamo sprejem strategije, ki bo ključna.

Vsebovala naj bi konkretne predloge za zagotavljanje cilja in vizije (določila naj bi izhodiščno stanje, nekaj konkretnih področnih ciljev, pogoje za boljše uveljavljanje že sprejete zakonodaje, predloge za sprejem nove zakonodaje, identificirala, kje so največje pomanjkljivosti v znanju ter potrebe po dodatnih raziskavah in analizah, opozorila na potrebo po dodatnem financiranju, po nujnosti vključevanja ciljev biotske raznovrstnosti v številne druge politike itd.).

Vzporedno potekajo tudi aktivnosti na globalni ravni, ki bodo vrhunec dosegle z mednarodno konferenco pod okriljem Združenih narodov oktobra v Nagoji. Ohranjanje in zaščita biotske raznovrstnosti sta brez dvoma globalni nalogi, zato moramo narediti vse, da bi bila omenjena konferenca uspešna.

V Sloveniji je evidentiranih okrog 22.000 rastlinskih in živalskih vrst, kar Slovenijo uvršča med najbolj biotsko raznovrstne države, obenem pa to predstavlja tudi veliko odgovornost za njihovo ohranitev in sožitje.

Slovenija tudi zato 35,5 odstotka svojega ozemlja uvršča v mrežo varovanih območij Natura 2000. Nemalokrat se režim vidi kot prepreka gospodarski dejavnosti, predvsem turizmu. Ali lahko biotska raznovrstnost ter varovanje narave in gospodarska dejavnost hodijo z roko v roki? Kako?

Seveda. Namen Nature 2000 nikakor ni preprečiti gospodarske dejavnosti, temveč zlasti zagotoviti razvoj, ki bo upošteval razloge, zaradi katerih so bila območja zaščitena, in bo skladen z ohranjanjem kakovosti okolja in razlogi, ki so vodili do zaščite. Vedeti moramo, da je to naložba v prihodnost, da ohranjamo nekaj, kar dolgoročno prinaša koristi, tudi ekonomske.

V Komisiji ugotavljamo, da se včasih implementacija med državami in regijami razlikuje, zato se trudimo, da bi s pojasnjevanjem in pripravo navodil to čim bolj odpravili. Sam sem se že osebno seznanil s tovrstnimi problemi, tudi v Sloveniji, kjer sem med drugim obiskal Škocjanski zatok, ki se nahaja pri Luki Koper in je lep primer ohranjanja biotske raznovrstnosti v neposredni bližini gospodarskega območja.

Za uspešno sozvočje gospodarske dejavnosti in ohranjanja kakovosti narave je ključno, da so razmišljanja o nujnih ukrepih za zaščito biotske raznovrstnosti in varovanju narave prisotna že v zgodnji fazi priprave projekta.

Recept za slabo voljo in spore je, če se najprej pripravijo projektni načrti, pridobijo finančni viri in šele na koncu začne razmišljati o zahtevah okoljske zakonodaje. To je podcenjevanje narave. Če tovrstnega početja ne bi kaznovali že pri pripravi projekta, bi ga kasneje kaznovala narava sama. Z dosti hujšimi posledicami za nas vse.

Vemo, da ste velik ljubitelj dobre glasbe. Katero ploščo in zakaj prav to bi našim bralcem priporočili za poslušanje v treh različnih situacijah – v pisarni, na poti na dopust in med kuhanjem kosila?

Težko vprašanje. V pisarni nekaj za ozadje, kar ne moti zbranosti, je kreativno in popolno – Pink Floyde, priporočam Division Bell. Na poti na dopust, odvisno od časa in smeri potovanja – Boba Marleya, če vas pot v zimskih mesecih vodi na Karibe, in Arsena Dedića, če se odpravljate na poletni dopust v Dalmacijo.

Med kuhanjem kosila pa nekaj dinamičnega in sporočilno bogatega, rap mojega starejšega sina Mareta. Pripravlja tretji CD za prijatelje in sladokusce. Mimogrede, tudi rad in dobro kuha.

Vir: www.euekspres.si