Voda v Sloveniji je "sprivatizirana" že dobro desetletje, če pod tem razumemo dejstvo, da ima koncesije za oskrbo s pitno vodo kar 32 gospodarskih družb.

Zasebna podjetja v Sloveniji že po trenutni ureditvi lahko pridobijo koncesijo za oskrbo s pitno vodo, novost predlagane evropske direktive, ki te dni dviguje vihar v javnosti, je v tem, da bi koncesije pridobili tudi zasebniki iz drugih držav EU. Koncesije pa ne bodo obvezne oziroma se bodo o njih odločale občine, ki so izključne nosilke vodne pravice. Okoljevarstveniki imajo, glede na evropske izkušnje, pomisleke.

»Predmetno področje je v Sloveniji urejeno že dalj časa, predlog evropske direktive o javnih naročilih v vodnem sektorju oziroma o podeljevanju koncesijskih pogodb ima za cilj ustvariti enoten pravni okvir, ki bo omogočil odpiranje nacionalnih koncesijskih trgov podjetjem iz EU,« so za MMC pojasnili na ministrstvu za finance. Posredovali so tudi seznam 32 družb, med njimi sta tudi Petrol in Pivovarna Laško, ki že več kot deset let s pitno vodo oskrbujejo slovenske občine.

Ne gre za privatizacijo
Zatrjujejo, da podelitev koncesije oziroma sklenitev javno-zasebnega partnerstva, z namenom izvajanja javne gospodarske službe, nikakor ni privatizacija, saj je v Sloveniji cena komunalnih storitev regulirana, zato ni mogoče, da bi se cene nenadzorovano poviševale. »Morebitna privatizacija ne bi smela vplivati na kakovost storitve, saj morajo tudi zasebna podjetja izpolnjevati zahteve koncedenta, pri javno-zasebnih partnerstvih pa gre dejansko za enega od modelov javnega naročanja, kjer javni partner izbere zasebnika, ki zagotovi finančna sredstva za izgradnjo potrebne infrastrukture in tudi izvaja storitev,« pojasnjujejo.

V Laškem cena vode ena najnižjjih v Sloveniji?
Cena vode v Laškem je ena najnižjih v Sloveniji, pravijo za MMC v občini Laško, katere prebivalci kubični meter vode plačujejo po 31 centov. Prav v občini Laško so pred 12 leti podelili koncesijo za pitno vodo Pivovarni Laško. »Koncesionar je dolžan zagotavljati zdravstvene in tehnične normative in standarde, upravljati in vzdrževati objekte in naprave celotne infrastrukture oskrbe s pitno vodo v skladu z zakoni in predpisi, zagotavljati dežurno službo 24 ur dnevno skozi vso leto, voditi evidence in ostalo,« navaja Andrej Kaluža iz občine Laško.

Zatrjuje, da redno kontrolo nad vodovodi izvaja Zavod za zdravstveno vartsvo Celje ter tudi lastna Kontrola kakovosti Pivovarne Laško, ki ima pridobljen najvišji standard (ti. HACCAP) za javno vodooskrbo. V primeru, če bi Pivovarno Laško kupilo tuje podjetje, bi občina lahko razdrla koncesijsko pogodbo, saj jo mora koncesionar obveščati o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture, ki presega kontrolni delež.

Slabe izkušnje mesta Barcelona
Toda: uporabniki vodovoda v Barceloni, ki ga upravlja korporacija SUEZ pa, nasprotno, slabe izkušnje imajo. »Precenjeni stroški, ki so vodili k dvigu cen za končne potrošnike, prekomerno izčrpavanje vodnih virov, izguba nadzora in dostopnosti do podatkov kakovosti opravljenih storitev, zmanjševanje kakovosti opravljene storitve, kaže na izgubo demokracije in okrepitev politične moči podjetij," izpostavlja primer slabe prakse z vodo v EU Urša Šebenik z Inštituta za trajnostni razvoj.

Ob predlogu direktive se ne more znebiti občutka, da je pisana na kožo tržnim podjetjem, ki zasledujejo cilj maksimiranja dobička. Tovrstna podjetja bodo vedno poskrbela za kritje morebitnih izgub, za kar – po izkušnjah sodeč – poskrbijo potrošniki. Prav tako običajno nimajo cilja zadovoljevati potreb in interesov širše družbe, zato je po mnenju Urše Šebenik utopično pričakovati, da bi z vstopom podjetij v vodna gospodarstva ta ravnala drugače, kot običajno. Ugotavlja, da je nadzor nad kakovostjo in količino načrpane vode že zdaj ohlapen, z vstopom podjetij pa se bosta preglednost in nadzor še zmanjšala.

Zasebniki so tam, kjer ni javnega denarja
Vodja Greenpeace v Sloveniji in odlična poznavalka vodne problematike Nina Štrosmeni, da direktiva sama po sebi ni problematična, saj končno vzpostavlja enotni trg in pravila za privatizacijo javnih storitev, kar je do zdaj bilo prepuščeno državam članicam, kjer so to ene bolje, druge pa slabše izvajale. »Vsekakor privatizacija javnih storitev, še posebej s pitno vodo, prinaša precej tveganj, ki so premosorazmerna s pogoji, nadzorom in vplivom, ki ga podeljevalec koncesije ima na koncesionarja. A je treba vedeti, da se pritiski na tovrstne ukrepe pojavljajo tam, kjer zmanjkuje javnega denarja za vzdrževanje in nove investicije. Praviloma vstop zasebnega kapitala vedno povzroči dvig cene za končnega odjemalca, medtem ko se kvaliteta storitve ne izboljša,« poudarja.

Agresivna promocija Svetovne banke in ostalih
Opozarja, da gre za princip, ki ni edinstven samo za EU, amak ga agresivno promovirajo Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad in nekatere druge organizacije. Opozarja, da imamo v Sloveniji praviloma staro infrastrukturo, za njeno vzdrževanje ali zamenjavo je denarja vedno manj, kar nikakor ne sme biti povod za tiho privatizacijo, brez jasne javne razprave, ki bi dala odgovor, ali je takšen ukrep sploh smotrn. »Že podatek, da se je s to direktivo ukvarjalo ministrstvo za finance in ne katero drugo, morda vsebinsko bolj kvalificirano ministrstvo, pove dovolj«.

Slovenija soglašala s predlogom
Ker je šlo za koncesije je namreč celotno komunikacijo z Brusljem vodilo finančno ministrstvo. Tam so nam potrdili še, da je Odbor za zadeve Evropske unije predlog Slovenije, ki je Direktivo podprla, sprejel na seji 9. marca 2012.

Zakonodajni postopek v EU je že stekel
Predlog Evropske komisije je bil predložen Svetu ministrov in Evropskem parlamentu, s čemer je zakonodajni postopek sprožen, za MMC pojasnjujejo iz Evropskega parlamenta (EP). Odbor EP za notranji trg in varstvo potrošnikov je o tem glasoval januarja letos, zdaj je na vrtsi trialog s Svetom EU. V optimalnem primeru bi EP o direktivi glasoval po poletju. Na podlagi tega nato o predlogu glasuje Svet EU. Ko obe inštituciji soglašata o vsebini direktive, se ta mora še vnesti v nacionalne zakonodaje – kar bi bilo mogoče v letu 2016. 
»Direktiva nikakor ne zapoveduje privatizacije vodnih virov, saj ti po podeljeni koncesiji ne postanejo last koncesionarja, ampak on le upravlja z njimi, glede na določila koncesijske pogodbe. Javni organi lahko sami odločajo, ali bodo storitve izvajali sami ali pa preko zasebnih izvajalcev,« pravijo v EP.

Dobrih 3.000 Slovencev podpisalo peticijo
Toda, državljani EU menijo drugače. Do zdaj jih je več kot milijon, med njimi dobrih 3.000 Slovencev, podpisalo peticijo proti predlogu direktive. Zahtevajo zagotovitev pravice vseh državljanov do oskrbe s pitno vodo kot javne dobrine ter da vodna oskrba in upravljanje vodnih virov ne smeta biti predmet notranjega trga ali liberalizacije. Pobuda Evropske državljanske peticije (ECI) bo do septembra dostopna prek spletne strani, kjer je tudi elektronski obrazec.

»Zdaj je idealna priložnost, da pokažemo nestrinjanje,« pravi Urša Šebenik, ki pričakuje vsaj še tri tisoč podpisov iz Slovenije. Peticija je prvi odmevnejši primer »novo pridobljene« pravice participativne demokracije znotraj EU, a sodeč po sedmem členu Evropske državljanske pobude, Evropska komisije ni obvezana k ukrepanju. »Komisija vas bo v treh mesecih obvestila o svojih pravnih in političnih sklepih glede vaše pobude, o tem, kako namerava ukrepati, če sploh, in o razlogih za takšno ukrepanje oziroma neukrepanje«.

Občina je nosilec vodne pravice
Zato nekoliko pomirjujoče deluje pojasnilo, da je nosilec vodne pravice občina, saj je občina tista, ki mora zagotavljati oskrbo s pitno vodo. »Občine se, v sodelovanju z različnimi strokovnjaki odločajo o virih vode, iz katerih bi se oskrbovale s pitno vodo. Izrabljajo jih lahko po pridobitvi vodnega dovoljenja, ki ga občini, in ne javnemu podjetju ali koncesionarju, izda Agencija Republike Slovenije za okolje« so za MMC zapisali na ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

»Kdo bo izvajal distribucijo vode iz tega vodnega vira je odločitev občine – v okviru javnega podjetja ali podelitve koncesije,« so še zapisali. Menijo tudi, da mora sistem podelitve vodne pravice za koriščenje vodnega vira za oskrbo s pitno vodo tudi v bodoče biti urejen na način, da je izključni upravičenec lokalna skupnost. Vir (tukaj)

Očitno je, da obstoječi pravni red osnovan na privatnem (sistemsko pokradenem) kapitalu, zato je tudi voda že sprivatizirana, kot je sprivatizirana tudi občina in država! 

Za obstoj življenja človeka je nujno, da se nov družben sistem vskladi z zakoni življenja, kar pomeni sistematično odpravi umetne delitve ljudi in med njimi je tudi zgodovinska delitev na "vladarje in vladane"!

"Brez borbe ni zmage, brez dela ni napredka in brez svobode ni življenja, zato se je vredno boriti za boljše življenje!"

V SuS smo prepričani, da za "ljudsko skupščino" političnih strank sploh ne potrebujemo, kar pomeni, da moramo z vso odgovornostjo zaključiti to slovensko tragi-komedijo kvazi politike in strankokracije!

"Država in mednarodne oblastne institucije so najbolj razvite oblike organiziranega kriminala, korupcije in nasilja ter vzrok najhujših zločinov nad nedolžnimi in poštenimi ljudmi, ki se zoperstavljajo nasilju in borijo za svobodo človeka! "

Zakaj in kdo je resnični terorist - pove izpoved vojaka (klikni

"SuS - Smo revolucija v glavi, ne na ulici - pomeni razvijati in uveljaviti tretjo pot, ki združije in vključuje, na osnovi nove družbene paradigme ali družbenega sistema, vse ustvarjalne potenciale za skupni razvojni proces v korist vsakega člana nove družbene skupnosti!"

Organizirana civilna družba, kot nadstrankarska družbeno-politična organizacija "SuS", ima alternativo za pravo tretjo pot skupnega in učinkovitega razvoja!

"Narod si bo pisal sodbo sam le, če dejansko prevzame oblast in uvede neposredno demokracijo!"