ODPRAVA OKOLJU ŠKODLJIVIH SUBVENCIJ IN REFORMA OKOLJSKIH DAVKOV ZA IZHOD IZ KRIZE
V letu 2011 so okolju škodljive subvencije v Sloveniji presegle 500 milijonov evrov. – Zelena proračunska reforma pomeni porabiti manj in bolje ter zaslužiti več in bolje. - Ali bo vladajoča koalicija sposobna uveljaviti načelo »onesnaževalec plača« in zaščititi javni interes?

Dolgoročno uravnotežen proračun je za Slovenijo nujnost in velik izziv. A kratkoročnim ukrepom konsolidacije, sprejetim do danes, manjka  vizija prihodnjega razvoja države. Potreba po uravnoteženem proračunu ponuja naši državi veliko priložnost, da korenito preobrazi svojo proračunsko politiko in jo usmeri v bolj trajnostno smer: namesto izpustov nevarnih snovi v zrak, vode in tla naj spodbuja energetsko in snovno učinkovitost.

Paket reform, pogosto imenovan zelena proračunska reforma, združuje okoljske izboljšave z gospodarskimi spodbudami in priložnostmi za fiskalno konsolidacijo. Zeleno proračunsko reformo za Slovenijo predstavlja danes objavljeno poročilo »Zelena proračunska reforma 2013: odzivanje na krizo s trajnostno vizijo«, ki ga je v okviru projekta Plan B za Slovenijo pripravila Umanotera. Poročilo je bilo  danes poslano predsednici vlade Alenki Bratušek.

Največjih trenutnih izzivov naše države, npr. gospodarske krize in naraščanja brezposelnosti,  bi se politika morala lotiti drugače kot doslej. Samo varčevanje in dvig splošnega davka nista dovolj – nujno je potrebna dolgoročna vizija, ki bo stimulirala zeleni razvojni preboj naše države. »Odgovor je postopna  ukinitev okolju škodljivih subvencij, reforma okoljske davčne zakonodaje in premik javne porabe  v smer učinkovitejše infrastrukture in tehnologije ter trajnostne proizvodnje in potrošnje,« pravi avtor poročila Jonas Sonnenschein iz Umanotere.

Dodaja, da so se nekatere evropske države (npr. Irska, Nemčija, Estonija, Švedska,…) prav z zelenimi proračunskim reformami uspešno spopadle s preteklimi ali sedanjo gospodarsko krizo. Ob tem izpostavlja nemško okoljsko davčno reformo, ki  jo  je država sprejela med leti 1999 in 2003 S to reformo so se znižali prispevki za socialno varnost, davki na transportna in kurilna goriva so se dvignili, uveden pa je bil tudi davek na elektriko. Reformni paket je ustvaril veliko novih delovnih mest in znižal emisije CO2.

Kot navaja poročilo,  je osrednji problem vzdržnosti slovenskega proračuna trenutna politika subvencij. Država posredno in neposredno subvencionira izdelke in proizvodnje, ki so okolju škodljive. Vrednost okolju  škodljivih subvencij je v letu 2011 presegla 500 milijonov evrov. Ta praksa je v nasprotju s splošno uveljavljenim načelom »onesnaževalec plača«, ki temelji na ideji, da lahko tržno gospodarstvo funkcionira in je pravično, če tako proizvajalci kot potrošniki nosijo stroške svojih dejanj. V primeru okolju škodljivih subvencij teh stroškov ne nosijo onesnaževalci, ampak širša družba.

Poročilo predlaga naslednje reforme trenutne subvencijske politike: ukinitev vračil in vseh izjem plačevanja, reformiranje plačilne sheme prevoza na delovno mesto, uvedba višje stopnje DDV na fitofarmacevtska sredstva, povečanje cene koncesij za upravljanje z državnimi gozdovi, reformo davčne politike za nakup in zasebno uporabo službenih avtomobilov, znižanje subvencij letalski industriji  in lobiranje za krepitev davka na CO2 znotraj Evropske unije.

Na področju davkov poročilo med drugim predlaga povišanja pri trošarinah na energetske produkte in letni davek na uporabo vozil v cestnem prometu, zvišanje davka na izpuste CO2, nadaljnje širjenje davkov na vozila z emisijami CO2, davek na odlaganje odpadkov in obdavčitev potniškega zračnega prometa. Kot primer Jonas Sonnenschein navaja, da  ima Slovenija visoke ekološke davke le z vidika njihovega deleža v BDP  (v letu 2011 je ta znašal 3,4 %, EU povprečje pa je bilo 2,4 %).

Več kot 90 % ekoloških davkov predstavljajo trošarine na energetske produkte (2,8 % BDP), katerih glavni del so trošarine na goriva (bencin in dizel) – 90 %. Slovenija ima torej najvišji delež davkov na pogonska goriva v Evropi. »To pomeni, da je visoka uvrstitev Slovenije skoraj v celoti posledica prevelike porabe goriva in ne davčnih stopenj,« pravi Sonnenschein.

V Umanoteri se zavedajo, da so z danes objavljenim poročilom ustvarjeni šele prvi temelji za ukinjanje okolju škodljivih subvencij. Poudarjajo, da sta zdaj na potezi vlada in parlament, da sprejmeta potrebne ukrepe, kar pa ne bo lahka naloga. »Pridobljenim privilegijem se njihovi prejemniki ne bodo odrekli tako zlahka,« opozarja direktorica Umanotere Vida Ogorelec in vladajočo koalicijo sprašuje, ali bo zmogla dovolj poguma, da bo svoj mandat zastavila za zagotavljanje javnega interesa in ne bo podlegla grožnjam in razkazovanju moči sektorjev, ki se že desetletja izmikajo prepotrebni preobrazbi.

Poročilo »Zelena proračunska reforma 2013: odzivanje na krizo s trajnostno vizijo« na http://www.planbzaslovenijo.si/novice/porocilo-zelna-proracunska-reforma-za-slovenijo

Kontakt za medije: Karmen Kogoj Ogris, karmen@umanotera.org, 031 540 534