Sklicujoč se na pomembno odgovornost države Slovenije, da v skladu z Ustavo Republike Slovenije "skrbi za varnost državljanov, ohranjanje naravnega bogastva ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije" in zagotovi, da so "zakoni in drugi predpisi tudi na tem področju v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo RS" spoštovani;

sklicujoč se na Zakon o ohranjanju narave, ki je temeljni varstveni predpis na področju ohranjanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst na območju Slovenije in po katerem je Tržaški zaliv, del Jadranskega morja, ki mora upoštevati mednarodno pravo priznanih oblik varstva območij narave;

sklicujoč se na evropsko zakonodajo, ki opredeluje prekomerna čezmejna onesnaževanja naslavlja mednarodna nevladna organizacija zahtevo vladi Republike Slovenje zahtevo,

DA VLADA RS SLOVENIJA TAKOJ VLOŽI TOŽBO, NA EVROPSKEM SODIŠČU, PROTI REBUBLIKI ITALIJI, KI ŽELI BREZ SOGLASJA LOKALNE SKUPNOSTI IZ OBEH STRANI MEJE ZGRADITI PLINSKI TERMINAL V ŽAVLJAH IN Z TO TOŽBO ZAVARUJE VARNOST IN ZDRAVJE SVOJIH DRŽAVLJANOV IN ZAVAROVANJE BIOTSKO RAZNOVRSTNOST TER NARAVNO IN KULTURNO KRAJINO NA TEM OBMOČJU

V preteklosti je Plinska kriza med Rusijo in Ukrajino vnovič opogumila načrtovalce plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, zaradi vprašanja trajnostne oskrbe s pomembnimi energenti, vključno s plinom. Vztrajanje pri lokacijah, ki bi obalo in njeno prebivalstvo, ter naše skupno morje, neposredno izpostavila znanim tveganjem oziroma nevarnostim prevoza in uplinjevanja zemeljskega plina, ter onesnaževanju, pri terminalih, ki uporabljajo morsko vodo za segrevanje plina, temelji izključno na poslovnih interesih vlagatlejev,  ne pa na temeljiti strateški presoji nacionalnih ali širših, regionalnih, potreb po energiji in zemeljskem plinu, kar potrjuje dejstvo, da se prične naslednje leto izgradnja plinovoda »JUŽNI TOK«.

Po več letih strokovnih razprav in presoj, ki jih je spodbudila AAG, in ki so, med drugim, zajete v poročilih strokovne medresorske komisije italijanske in slovenske vlade, je nadvse jasno, da v Tržaškem zalivu ni varnostnih, prometnih in okoljskih pogojev za varno obratovanje plinskih terminalov in pristajanje plinskih (NGL) tankerjev.

Tržaški zaliv je zaprt, njegova obala pa je gosto naseljena. Morebitna nesreča, bi lahko bila uničujoča.

Individualen, avtarhičnen pristop držav do plinske problematike, po načelu "en plinski terminal v vsakem zalivu" je v evropskem integracijskem procesu nerazumljiv in nesprejemljiv. Še manj so sprejemljiva tveganja, ki jih načrtovalci želijo naložiti na pleča prebivalstva zalivske obale.

Prejšnja vlada je, pod pritiskom javnosti, okoljevarstvenih organizacij, prizadetih lokalnih oblasti in tudi politične opozicije, načrtovanju plinskih terminalov v Tržaškem zalivu uradno nasprotovala. Sedanja vlada pa čeprav je podpisala dogovor za izgradnjo plinovoda južni tok, ki bo Italiji zagotovil nemoteno zadostno oskrbo z zemeljskim plinom se o tem vprašanju  še ni izrekla, pa čeprav so bile največje stranke sedanje koalicije -v prejšnjem mandatu- glasne nasprotnice plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Sedaj iz Italijanske strani prihajajo skrb vzbujajoči sklepi o izgradnji  plinskega terminala tudi v Žavljah s pristajanjem od 50 do 100 plinskih tankerjev letno v samem koprskem pristanišču, v neposredni bližini mesta in drugega naseljenega območja.

Alpe Adria Green poziva in izraža odločno nasprotovanje načrtovanju ter gradnji tega plinskega terminala v tem zaprtem in gosto naseljenem delu severnega Jadrana. Pozivamo slovensko vlado, da upošteva in spoštuje, vse kar je njena strokovna delovna skupina, v zvezi s terminal, že ugotovila.

Ne nasprotujemo  izgradnji razumnega števila tovrstnih terminalov na lokacijah, kjer so zagotovljeni varnostni in okoljski pogoji ( ustrezna razdalja od obale, ustrezna globina morja, ustrezna oddaljenost od intenzivno prometnih območij).

Pozivamo vse tri  države severnega Jadrana (Slovenijo, Italijo in Hrvaško), naj čim prej sprejmejo državne energetske načrte in, da skupno pristopijo k energetski in okoljski strategiji severnega Jadrana. Hkrati jih pozivamo, da severni Jadran razglasijo za posebno občutljivo morsko območje PSSA.

Glede na ugotovitve  medresorske strokovne skupine o čezmejnih vplivih, potencialno tudi uničujočih, ALPE ADRIA GREEN pričakuje nedvoumno in z danimi obljubami političnih strank dosledno izvedbo dane zavezo, da v kolikor politični dogovor med državama ne bo več mogoč, da država Slovenija takoj vloži tožbo na Evropskem sodišču.

Presednik Alpe Adria Green:
Vojko Bernard