Industrijska konoplja (Cannabis sativa) je dragoceno živilo in odlična krma za živali. Uporablja se jo v kozmetiki, medicini, tekstilni in papirni industriji ter gradnji. Lahko je surovina za pogonsko gorivo, v zadnjem času pa postaja zanimiva še za celo skupino novih inovativnih izdelkov. Njena pridelava je ekološka in ogljično nevtralna, saj ne potrebuje zaščite pred škodljivci in je popolnoma biorazgradljiva.

Njena uporaba je brez odpadkov - uporabni so vsi deli rastline, po koncu življenjske dobe se spremeni v kompost. Ima tudi fitoremediacijske sposobnosti, saj lahko izboljšuje kakovost degradiranih tal. V svojih mnogoterih pojavnih oblikah na okolju prijaznejši način nadomešča izdelke iz bombaža, lesa in nafte. Zato je Umanotera izbrala Zadrugo Konopko, inovativnega promotorja pridelave in predelave industrijske konoplje, kot dobro prakso v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse.

V Zadrugo Konopko je združenih že več kot 50, večinoma majhnih in srednjih pridelovalcev in predelovalcev konoplje v različne družbeno koristne namene iz cele Slovenije. Poleg oskrbe pridelovalcev s semeni ter izvedbe organiziranega odkupa konoplje Zadruga Konopko vzpostavlja partnerstva s podjetji in raziskovalnimi organizacijami, ki prepoznavajo perspektivnost konoplje in razvijajo inovativne produkte, kot so bioplastika, naravna sredstva za zaščito rastlin, gradbeni materiali in papirna masa. S poslovno idejo razvoja biogranulata iz industrijske konoplje so v lanskem letu skupaj s podjetjem Plastika Skaza d.o.o. iz Velenja in Visoko šolo za tehnologijo polimerov iz Slovenj Gradca zmagali na državnem tekmovanju poslovnih idej Climate Launch Pad, ki ga organizira glavni EU pobudnik inovacij s področja podnebnih sprememb Climate-KIC.

Zadruga spodbuja ekološko kmetovanje, ki je najbolj trajnostna oblika kmetovanja, predvsem z vidika ohranjanja oziroma izboljševanja okolja. Pridelava konoplje je nezahtevna in povezana z manjšimi stroški - potrebuje manj gnojenja in je odporna na škodljivce ter bolezni (ni potrebe po pesticidih). Zaradi globokega koreninskega sistema je odporna na sušo in pozitivno vpliva na kakovost tal. Primerna je za kolobar, zaradi hitre rasti in sence ima zmožnost zatiranja plevela.

Pomemben, vendar še ne zadosti izkoriščen je potencial konoplje za revitalizacijo s težkimi kovinami onesnažene zemlje (fitoremediacijo) in sanacijo kmetijskih površin po intenzivni rabi fitofarmacevtskih sredstev. Konoplja, gojena na takšnih območjih, je še vedno uporabna za gradbene materiale. Za hrano, kozmetiko, zdravila in oblačila se jo goji na čistih tleh. Primerna je za območja z različnimi omejitvami za kmetijsko pridelavo, kot so Natura 2000 in vodovarstvena območja.

Konoplja zaradi prijaznosti do podnebja in raznolikosti uporabe v Sloveniji po dolgih desetletjih zapostavljanja vstaja iz pepela in vsako leto pokriva več kmetijskih površin. V letu 2015 je pridelavo industrijske konoplje prijavilo že 567 pridelovalcev na skupaj 500 ha. Nenazadnje zato, ker ima dober hektarski donos. Medtem ko se ta za sladkorno peso giblje med 600 in 700 EUR/ha, za koruzo med 1.300 in 1.500 EUR/ha, dosega za konopljo vrednosti med 1.400 in 1.700 EUR/ha [1].

Projekt »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse«, ki ga izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, iz sredstev Sklada za podnebne spremembe financira Ministrstvo za okolje in prostor.