Gledam slike, na zidu visijo,
misli mi skozi čas zdaj bežijo,
pajčevina obdaja, opominja na čas,
deleč nazaj vsem utihnil je glas.

Slike zbledele so izginjajo v sivino,
a s seboj še nosijo takratno toplino,
ljubih oseb so polne s spomini,
ko brskam v preteklost v svoji globini.

Pred domačijo še vedno oreh stoji,
dolgo že tega tam ga več ni,
studenec ponosno je služil z vodo,
so ostali spomini, nam leta teko.

Še slišim grlice, v spominu žive,
psičku pozabil sem imel je ime,
očistil bom prah vso pajčevino,
pričaral v resničnost nazaj xso toplino.