Slikar, ki je predstavljal svojo sliko in jo mladeniču drago prodal je dejal; v tej sliki obstaja narisan odgovor na vsa človeška vprašanja.
Mladenič, ki jo je kupil čeprav tega v njej ni videl, si je mislil bom že kasneje to videl in spoznal.
Tako je mladenič zmeraj postajal pred to sliko in to iskal, ter zaradi tega začel opuščati bistvene stvari življenja.

Ko je prišel k njemu njegov modri resnicoljuben prijatelj, ga je vprašal; kaj postajaš pred to sliko?
Ta, ki mi je sliko prodal, mi je dejal, da je v njej narisan odgovor na vsa človeška vprašanja.
Prijatelj si je sliko ogledal in dejal, tega v tej sliki ni, izrekel ti je laž.

Kaj govoriš, to je bil pošten človek je zavpil užaljeno le ta, kar je rekel tudi drži, če ne nebi kupil te slike, ter vroče zagovarjal njega, še bolj pa svoja lastna dejanja in videnje.
Nagnal je prijatelja-(bit resnice)- in naprej iskal v tem odgovor.

Ker je vse bolj zanemarjal dela, ki omogočajo pravi način življenja, je sčasoma slikar prevzel vse njegovo imetje, ga nagnal v svet, kjer je moral jesti ostanke in se preživljati iz dneva v dan.
Ta slikar je bil njegov lasten preuzvišeni ego.