Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih www.misteriji.si

Intoleranca botruje slabemu počutju, motnjam spanja, bolečinam, potrtosti, napihnjenosti …
Vas napenja po hrani? Ste kronično utrujeni? Imate glavobole brez znanega razloga? Se ponoči zbujate, imate težave s pomanjkanjem koncentracije, s čezmerno težo, bolečinami v sklepih in mišicah? Se slabo počutite, pa ne poznate vzroka? Če trpite za katero od teh težav, je prav mogoče, da ste intolerantni na določeno hrano. Test, katero živilo ali živila vam povzročajo težave, lahko zdaj naredite kar sami. Doma. Ni vam treba v laboratorij in čakati na izvide.

»Test Food Detective vas namreč v dobrih pol ure testira na kar devetinpetdeset običajnih živil in je prvi test intolerance na hrano na svetu za domačo uporabo. Je preprost, varen, natančen in hiter,« pravi Tjaša Podreka, magistra farmacije in farmacevtka-homeopatka, direktorica Lekarne Šalara iz Kopra, ki se je tem testom še posebej posvetila.

Kaj je intoleranca na hrano?
To je nevsakdanji, nenormalen odziv telesa na določeno hrano. Telo to nesprejemanje hrane pokaže dokaj različno. Pri nekaterih le z enim simptomom, denimo močnim glavobolom, pri drugih z več simptomi hkrati, na primer z migreno, s težavami s kožo, bolečinami v sklepih in mišicah, nelagodnostjo v trebuhu … Ljudje, ki trpijo za intoleranco na hrano, pogosto tožijo zaradi telesne izčrpanosti, sindroma kronične utrujenosti, apatičnosti in slabega splošnega počutja. Ti simptomi navadno trajajo več let. Ljudje s takimi težavami povedo, da jim obisk pri terapevtu ni rešil težav ter da so njihove težave običajno pojasnili, da »je vse v glavi«.

Do zdaj je bilo najtežje ugotoviti, na kaj je kdo intoleranten. Edina metoda je bil tako imenovan izločevalni test, kjer izmenično uživamo živila, ki naj bi nam povzročala težave, in opazujemo odziv telesa. Takšno ugotavljanje je težavno; včasih se simptomi pojavijo zelo pozno, tudi šele nekaj dni ali tednov po zaužitju živila. Izsledki niso povsem zanesljivi in je zelo težko ugotoviti, katera je tista hrana, ki povzroča težave.

V čem je razlika med intoleranco in alergijo na hrano?
Pri klasični alergiji na hrano, imenovani alergija tip ena, denimo na oreščke, rakce ali jagode, je odziv imunskega sistema telesa po zaužitju določene hrane navadno takojšen in zelo močan, zato ni težko ugotoviti, katero živilo je vzrok težav. Simptomi prehranske alergijske reakcije so denimo otekanje sluznic, kihanje, draženje kože, izcedek iz nosu, izpuščaji, utrujenost, driska, bruhanje ali celo usodni anafilaktični šok. Navadno se ti pojavijo že v nekaj minutah po zaužitju hrane, morda najdlje v dveh urah. Prehranska alergija je dokaj redka. Prizadene le kak poltretji odstotek ljudi. Najpogostejši povzročitelji prehranske alergije so arašidi, brazilski oreščki, mandlji, jajca, ribe, mleko in školjke.

Ko v telo pridejo povzročitelji prehranske alergije, le to začne tvoriti posebna protitelesa IgE, s katerimi se »bojuje« proti alergenom v tej hrani. Ko naslednjič spet jemo takšno hrano, telo sproži imunski odziv, ki povzroči sproščanje histamina in drugih snovi. Alergijski odzivi na hrano so lahko tudi življenjsko ogrožajoči, torej smrtni. Intoleranca pa ni nikoli usodna, a botruje izredno slabemu počutju, motnjam spanja, različnim bolečinam, potrtosti, napetostim v prebavilih in podobno. Telo se pri intoleranci odziva počasneje, manj reaktivno, težave se lahko pojavijo šele čez nekaj dni.

Katera protitelesa telo tvori pri intoleranci in katera pri alergiji?
Pri intoleranci telo tvori protitelesa IgG, ki jih test Food Detective odkrije, medtem ko se pri alergiji na določeno hrano sprožajo protitelesa IgE. Teh pa ta test ne prepozna. Test, o katerem govoriva in je sedaj dosegljiv vsakomur, ne pokaže le, ali ima kdo intoleranco ali ne, ampak določa tri stopnje intolerance; pokaže, kako močno se telo odzove na neko živilo. Doslej so obstajali le okvirni testi, Food Detective pa zajame vse IgG. To pomeni, da je zelo natančen in točen.

Intoleranca prizadene veliko ljudi?
Skoraj vsakega drugega. In čeprav intoleranca na hrano ni življenjsko nevarna, kar velja za alergijo na hrano, je ne bi smeli podcenjevati, saj lahko močno vpliva na bolnikovo sposobnost, da živi normalno zdravo življenje. Intoleranca na hrano je vse bolj pogosta. Zadnje študije dokazujejo, da ima intoleranco na vsaj eno vrsto hrane kar šestdeset odstotkov ljudi.

Koliko živil preverja test?
Odziva se na devetinpetdeset živil. Tistih živil, ki jih jemo vsak dan ali celo večkrat na dan. V testu določamo beljakovine v živilu, kajti najpogosteje prav beljakovina sproža reakcijo. Tako na primer ni reakcije na kruh, ampak na gluten ali katero drugo beljakovino, ki je v tistem žitu, iz katerega je kruh narejen. Test zajema le živila, ki najpogosteje povzročajo intoleranco. Običajno pa vsem, ki imajo v telesu težave s kandido, pokaže tudi intoleranco na kvas. Takim priporočim novejši, zelo učinkovit probiotik s sevi glive, ki je naravni sovražnik glivice kandida.

Si lahko test vsak sam razloži?
Test zelo nedvoumno, z modrimi obeležji pokaže, da smo intolerantni prav na določeno hrano. A razlaga je seveda pomembna. Zato ljudem svetujemo, če področje prehrane poznajo premalo, da poiščejo še nasvet nutricionista, terapevta, zdravnika ali lekarnarja, pri katerem so test kupili. Če nekomu denimo test pokaže, da ima intoleranco na gluten, mora vedeti, katera žita ter žitni in drugi izdelki ga vsebujejo, da se jim lahko izogiba. Kdor ima intoleranco na kvas, pa mora vedeti, da so kvasovke, na katere je preobčutljiv, med drugim tudi v kupljenem sadnem soku, ki ga je čez noč pustil na toplem.

Testu je priložena tudi knjižica z dietnimi navodili, če je testirancu test pokazal intoleranco na eno ali več živil. V njej so našteta živila, ki se jim mora človek nekaj časa izogibati. Kdor ima na primer tretjo stopnjo intolerance na pšenico, se mora izogibati burgerjem, industrijsko pripravljenemu pečenemu krompirju, salamam, klobasam, mesnemu zavitku s trdo kuhanimi jajci, paštetam in namazom, picam, komercialnim omakam, šunki, pecilnemu prašku, sladoledu, čokoladi, pudingom, svetlemu, temnemu in lager pivu in večini žganih pijač, predelani hrani ter nekaterim industrijsko pripravljenim živilom, saj vsa ta živila lahko vsebujejo pšenico.

Ali test loči intoleranco na gluten in žita?
Da. Če test nekomu pokaže, da je intoleranten na pšenico, ni nujno, da je intoleranten tudi na gluten, ampak da njegovo telo ne prenese neke druge beljakovine v pšenici. Če pa je nekdo preobčutljiv na gluten, ne sme jesti nobenega žita, ki ga vsebuje, tudi pšenice ne; lahko pa je kruh iz pšenice, ki ji je bil prej odstranjen gluten.

Koliko časa se mora človek »reaktivnemu« živilu povsem izogibati?
Reakcije so lahko blage, zmerne ali močne. Če imaš močan odziv na neko živilo, ga moraš takoj prenehati uživati; če je odziv zmeren, moraš uživanje tega živila omejiti, pri blagem odzivu pa priporočamo le opazovanje reakcij po zaužitju dotične hrane. Kdor ima na primer močno intoleranco na neko živilo, ga mora za šest do devet mesecev povsem izločiti iz svojega jedilnika. Zanj naj najde dober nadomestek; nadomestna živila so tudi nanizana v knjižici, ki je priložena testu. Nato ga lahko po malem spet uvaja v svojo prehrano, če nima več reakcij nanj. Po očiščenju bo telo to reaktivno živilo sprejelo normalno; če ga ne, ga izločite iz jedilnika. Večina ljudi zazna zmanjšanje simptomov v enem mesecu po izločitvi reaktivnih živil.

Ali se mora oseba, ki je denimo intolerantna na pšenico, izogibati tudi piri? In ali nekdo, ki je intoleranten na česen, ne sme jesti čemaža?
Test ne preverja intolerance na piro, ker njene beljakovine, razen glutena, ne povzročajo intolerance. Če pa ste intolerantni na gluten, tudi pire ne smete uživati, ker je gluten tudi v piri. Če pa ste preobčutljivi na druge beljakovine v pšenici, ni nujno, da ste intolerantni tudi na piro; navadno ne, ker je pira zelo stara vrsta pšenice. Če ste intolerantni na česen, pa se morate izogibati tudi čemažu, ker sodita v isto skupino živil.

Pri interpretaciji testa je tudi zelo pomembno, koliko katerega živila pojeste. Če na primer pojeste zelo malo pšeničnega kruha, pa vam test pokaže srednjo ali močno stopnjo intolerance, morate to živilo povsem izločiti, ker ima telo nanj res hudo reakcijo. Če zelo pretiravate s katerim živilom, pa je možno, da vam bo test pokazal, da ste nanj že preobčutljivi.

Kaj se dogaja v telesu ob intoleranci na neko živilo?
V prebavilih so stalno prisotna vnetja, ki povzročijo spremembe na sluznici. Navadno se poveča prepustnost črevesne sluznice in v telo se absorbirajo tudi živila, ki se sicer ne bi; tako postane človek preobčutljiv na vedno več živil in to je lahko tudi vzrok za čezmerno telesno težo.

Ali priporočate, da se človek testira večkrat?
Test je načeloma priporočljivo narediti enkrat v življenju, tudi če nimate težav. Še zlasti pa ga priporočam čim prej narediti tistim, ki imajo katerega od simptomov intolerance in so že obiskali svojega zdravnika ter so tako že izključili druge očitne vzroke svojih simptomov.

Priporočljivo ga je narediti še enkrat, po obdobju, v katerem ste za nekaj časa izločili živila, na katera ste imeli intoleranco, ali pa ob kakšnem hujšem stresu, če se vam težave ponovijo. V razvitih državah ljudem svetujejo, da si test naredijo preventivno, v eni od evropskih držav pa gredo stroški testa celo v breme zdravstvenega zavarovanja, torej testiranje ni samoplačniško kot pri nas.

Je test primeren tudi za testiranje otrok?
Da, od njihovega tretjega leta naprej. Ker dotlej še ni dokončno vzpostavljen imunski odziv in zato izsledki niso točni. Zanimivo je, da so otroci lahko intolerantni na ista živila kot njihovi starši, le da imajo odrasli že težave zaradi uživanja reaktivne hrane, otroci pa še ne; jih bodo pa še imeli, če ne bodo omejili vnosa hrane, ki jim povzroča težave.

Tatjana Svete   

BIORESONANČNI TEST
V različnih krajih Slovenije opravljajo bioresonančne teste za intoleranco na hrano in alergije ter s pomočjo bioresonance intoleranco in alergije tudi odpravljajo. Naslove več deset slovenskih terapevtov z licenco Zavoda za bioresonanco je mogoče najti na strani www.zzbr.si.

TEST INTOLERANCE NA HRANO »FOOD DETECTIVE«
Test je varen, preprost za uporabo in daje natančne in takojšnje rezultate. Preskus traja 40 minut, za njegovo izvedbo ne potrebujete posebne opreme, saj je testu priloženo vse potrebno. Natančna navodila vas korak za korakom vodijo skozi enostaven postopek. Test Food Detective stane 79 evrov, za 89 evrov pa ga skupaj s svetovanjem o rezultatih testiranja naredijo v Lekarni Šalara v Kopru. Izvajajo ga še nekatere lekarne in nutricionisti, na primer Mojca Pavčič v Ljubljani in Studio Lan v Kopru.

Za izvedbo testa odvzamete iz prsta majhen vzorec krvi, ga razredčite in nanesete na testno ploščo, ki vsebuje izvlečke beljakovin iz živil. V nadaljnjih korakih z uporabo detektorske raztopine in raztopine za razvijanje identificirate prisotnost protiteles na živila, kar se pokaže kot ena ali več modrih pik na plošči. S pomočjo priložene tabele, v kateri je prikazana razporeditev živil na plošči, identificirate živila, na katera imate morda intoleranco.

»Če imate pozitivno reakcijo na katero koli živilo, si lahko zelo izboljšate kakovost življenja, če zgolj izločite to živilo iz vašega jedilnika in ga zamenjate z drugim živilom, saj v telesu ne bodo stalno prisotna vnetja zaradi intolerance na določeno hrano,« pravi Tjaša Podreka. Nasveti za izločanje živil iz prehrane ter njihovo nadomeščanje so v knjižici, ki je priložena kompletu.

Test Food Detective določa reakcije na naslednja živila:

žita – oves, pšenica, riž, koruza, rž, pšenica durum, gluten;
oreščki in stročnice – mandlji, brazilski oreščki, indijski oreščki, arašidi, soja, grah, leča, beli fižol, kakav, orehi;
meso in ribe – piščančje meso, jagnjetina, govedina, svinjina, bela riba (vahnja, polenovka, morski list), sladkovodne ribe (losos, postrv), tuna, lupinarji (škampi, kozice, rakovice, jastogi, dagnje);
zelenjava – brokoli, zelje, korenje, por, krompir, zelena, kumare, paprika, paradižnik;
sadje – grenivke, melone, lubenice, jabolka, črni ribez, olive, pomaranče in limone, jagode;
ostalo – jajca, kravje mleko, ingver, česen, gobe, čaj, kvas.

Bioresonančna terapija odpravila hude prehranske alergije

Tam, kjer medicina ne zmore

To je resnična življenjska zgodba zdravnice Erike Žagar*, dr. med., ki je med študijem medicine skoraj fanatično zavračala vso alternativo, a vendar po njem ni oblekla zdravniške halje, marveč se je odločila za pomoč ljudem z bioresonančno terapijo. Razlog je bil zelo tehten – bioresonančna terapija ji je odpravila hude prehranske alergije na kravje mleko, pšenico, jajca, konzervanse, aditive …, medtem ko je bila uradna medicina nemočna in jo je do konca življenja obsodila na strogo dieto in vsakodnevno jemanje močnih protialergijskih zdravil. Zdaj lahko brez težav uživa vse, celo pije mleko in jé kruh. In z vsem srcem pomaga ljudem z bioresonančno terapijo, zlasti tam, kjer še zdravniki obmolknejo – zoper alergije, boreliozo …

»V tretjem letniku študija na medicinski fakulteti sem zaradi čustvenega pretresa zbolela za hudo prehransko alergijo, med drugim na kravje mleko, jajca, papriko, svinjsko meso … Najhuje je bilo v obdobju končevanja fakultete, stara sem bila štiriindvajset let. Moje telo se je najbolj radikalno odzvalo na kravje mleko ter konzervanse in aditive v hrani. Alergija se je med drugim izražala z drisko, bolečinami v trebuhu, slabostjo in koprivnico. Moja mama, zdravnica, je prva posumila, da imam težave s hrano, in raziskave so potrdile njeno domnevo.

A kljub strogi dieti, ki mi jo je predpisala alergologinja, sem imela še vedno težave, saj kožni in krvni testi ne odkrijejo vseh snovi, na katere je človek alergičen. Tako se mi je začela razvijati še astma, ki jo je tudi izzvala neka hrana, kar pa testi niso razkrili. Medicina mi je v pomoč ponudila le zdravila – antihistaminike, ki sem jih jemala vsak dan, saj bi lahko kadar koli prišla v stik z zame nevarno snovjo. Za slučaj najhujših težav sem imela doma še močnejša zdravila – kortikosteroide. Ker pa sem imela alergijo na hrano in na veliko še neugotovljenih snovi, bi morala zdravila jemati vsak dan do konca življenja,« pravi Erika Žagar.

A kontrolni pregled pri alergologinji je enkrat pokazal, da nima več alergije na mleko; kožni in krvni test sta bila negativna. Zdravnica ji je rekla, da zdaj že lahko poskusi pojesti »pikico« mleka. Tako je za pokušino zaužila pecivo, s katerega je odstranila vso sladko smetano. A reakcija je bila strahotna: po dveh urah je doživela anafilaktični šok z bruhanjem, drisko, koprivnico, dušenjem, padcem krvnega tlaka in končno izgubo zavesti, ki pa ga je na srečo preživela. To se ji je pozneje ponovilo še enkrat, krivo pa je bilo spet za medicino »neproblematično« mleko. Na koncu se je bala že kar koli zaužiti, saj ji je denimo že vonj kisle paprike, ko je mama odprla kozarec vloženih paprik, sprožil astmatični napad.

SREČANJE Z DR. MEDVEDOM
Preobrat se je zgodil, ko je že končala fakulteto in je v trgovini srečala prijateljico, ki je prav tako trpela zaradi hudih alergij. Ko ji je ta povedala, da je zase kupila cel voziček hrane, jo je Erika Žagar malo za šalo, precej pa zares, vprašala, ali naj ji pokliče rešilca ali že kar župnika … A prijateljica ji je pojasnila, da zdaj lahko uživa vsa živila, ker ji je alergije z bioresonančno terapijo odpravil zdravnik dr. Alojz Medved iz Term Olimia.

Med študijem je bila paradni konj medicine, saj je bila povsem proti vsaki alternativi, pa čeprav je bil njen oče v Nemčiji splošni zdravnik in hkrati akupunkturist; ko jo je hotel učiti akupunkture, ga je kar hitro zavrnila. Celo njena mama, tudi zdravnica, ji je dejala, da so ob medicini še druge metode, ki pomagajo ljudem. Ko pa ji je prijateljica povedala, kako je odpravila hudo alergijo, je postala radovedna.

»Najprej sem šla na predavanje dr. Medveda o alergijah, nato pa sem potrebovala še eno leto, da sem premagala svoj ego in šla k njemu na pregled. Najprej me je močno prevzelo, da je zelo natančno ugotovil, na kaj vse sem bila občutljiva. Ugotovil je hudo alergijo na pšenico, na katero prej še pomislila nisem, a je bilo logično, da sem imela zaradi nje vsakodnevne težave, saj je bila na jedilniku vsak dan.«

Čez mesec dni je odšla šla k njemu na zdravljenje, že prej pa sta bila pri njem oba starša, ki sta tudi imela določene alergije. Oba sta bila navdušena nad uspešnostjo bioresonance, kako tudi ne, saj je imela mama zaradi borelioze hude bolečine v sklepih in mišicah, tako da tudi po stopnicah ni mogla več hoditi, po končani terapiji pri dr. Medvedu pa je šla tako, da se niti ograje ni več držala.
Ker jo je zanimalo, kako terapija deluje, je dopoldan hodila k dr. Medvedu na terapije, popoldan pa je bila z njim v ambulanti in je opazovala, kako dela. Takrat ji je že omenil, da išče svojega naslednika. Tedaj je bila že specializant pediatrije.

V AVSTRIJI IN NEMČIJI DRUGAČE
Vsak dan je imela terapijo, skupaj dvanajst. Po končanih terapijah in po kontrolnem pregledu, približno en mesec po začetku zdravljenja, ji je dr. Medved že dejal, da lahko začne z uvajanjem mleka v prehrano. »V meni se je vključil strah in nejeverni Tomaž, še mami sem rekla, da si je gospod bržčas premislil, da bi bila njegova naslednica in se me zdaj hoče znebiti … Mami sem še dejala, naj se pripravi na celotno antišok terapijo, če jo bom potrebovala. Nato sem pojedla žličko jogurta in na moje veliko presenečenje se ni zgodilo nič. Naslednji dan sem spet poskusila žličko jogurta in se spet ni zgodilo nič. To je neverjetno, sem si dejala, prej sem pa skoraj umrla zaradi tega … Zelo me je fasciniralo, da se da s tem načinom zdravljenja ogromno narediti in pomagati, tudi tam, kjer medicina ne more ali je manj učinkovita,« pravi.

Medicini je dala slovo, še preden je zaključila specializacijo pediatrije, zato ji ni bilo treba podpisati izjave, da se ne bo ukvarjala z alternativo, če hoče pridobiti zdravniško licenco. »Čeprav torej ni bila v igri izguba zdravniške licence, je bila to ena najtežjih odločitev v življenju. Biti pediatrinja so bile namreč moje sanje ves čas študija in ko je direktor bolnišnice izvedel, da tega ne bom počela, mi je dejal: „Kolegica, ali se vam je čisto zmešalo, kajti tako, kot ste se vi borili za specializacijo pediatrije, se redko kdo bori!” Danes mi ni žal te odločitve, bilo bi pa čudovito, če bi bilo tudi pri nas možno vzporedno biti zdravnik in hkrati delati bioresonančno terapijo, kot je to možno v Avstriji, Nemčiji … Tam imajo osebni zdravniki v ambulanti bioresonančni aparat za testiranje na alergije in za terapije. Enako imajo aparat Bicom v svoji ordinaciji zobozdravniki, da sproti testirajo bolnike, ali so morebiti alergični na kako snov, preden jim jo vstavijo v usta. Možnosti praktične uporabe bioresonančne terapije so res velike,« pravi.

»Danes je ogromno ljudi alergičnih na mleko – kaj točno je temu vzrok, ne vem natančno,« pristavlja. »Po koncu bioresonančne terapije pa telo pozabi, da je treba proizvajati protitelesa proti mleku, telo se „ponastavi” in ob naslednjem stiku s to snovjo se lahko normalno odzove na to snov. Lahko se pojavi novi alergen ali pa tudi ne. Jaz sem imela ponovno težave z alergijo po hudem stresu, a sem dobila alergijo na druge stvari kot prvič; vendar sem si tudi to uspešno odpravila z bioresonanco. Res pa je, da aparat ne more narediti vsega namesto človeka, največji uspeh imajo zato ljudje, ki hkrati spreminjajo svoje mišljenjske in vedenjske vzorce, bolj izbrano izbirajo hrano, uporabljajo sprostitveno tehniko in podobno. Pri teh ljudeh je uspeh velik in dolgotrajen. Brez sprememb ni dolgoročnih uspehov. Nekdo mi je nekoč povedal za definicijo norosti: „Delati vse enako kot prej in pričakovati, da se kaj spremeni na bolje.” To pa počne večina ljudi …«

Tatjana Svete   
*02/538 16 05

KNJIGA »PREHRANJUJ SE MODRO«

Angleški zdravnik in profesor za nutricionizem dr. Keith Scott-Mumby je v svoji knjigi Prehranjuj se modro (Diet Wise) nanizal veliko primerov ljudi, ki so si pozdravili alergijo ali intoleranco na hrano. V Angliji je dobil vzdevek »Številka ena v odkrivanju alergij«. Zdaj predava na California Institute for Human Science v ZDA.

Pravi, da je hrana, ki nam povzroča hude težave, običajna hrana, ki jo jemo vsak dan. A ker smo vsi različni, mora vsakdo odkriti, po katerih živilih ima težave. Povsem vsakdanja hrana, denimo pšenica, piščanec, jajca, mleko in podobno, je lahko za marsikoga strup, ki mu zmanjšuje telesno čilost in miselne zmožnosti, povzroča številne simptome in skrajšuje življenje. Iz knjige povzemamo nekaj drastičnih primerov, kako so si ljudje, ki so za nekaj tednov, mesecev ali za vse življenje črtali nekatere jedi iz svojega jedilnika, pozdravili celo za medicino neozdravljive bolezni. Pravi, da ni živila, na katero ne bi mogel biti kdo alergičen ali preobčutljiv, tudi na taka živila, kot so korenje, zelena solata ali celo voda.

Slovo od bolečega artritisa
MAC, 50 LET, POSLOVNEŽ IZ ŠKOTSKE: Bil je uspešen poslovnež, ki je sklepal posle od Manchestra do Tokia. Nenadoma ga je prizadel zelo boleč, hitro napredujoč artritis. V nekaj letih je hudo zbolel, njegovo življenje je postalo niz omejitev. Obravnavalo ga je več zdravnikov, ki pa so mu »pomagali« le s protibolečinskimi zdravili. Naposled je na Japonskem doživel srčni infarkt, kateremu je sledila angina. Moral se je vrniti domov na Škotsko. Ko je prišel na kliniko dr. Keitha Scotta, je bil zelo izčrpan, nesrečen, prizadet, telo se je zvijalo od bolečin. Njegov um je bil top, govor prizadet. Vsi zdravniki so mu zatrjevali, da je njegova bolezen neozdravljiva in da se bo moral naučiti živeti z njo.

Dr. Scott je takoj posumil na alergijo. Ugotovil je, da je bil alergičen na veliko živil, zlasti na pšenico, piščanca in pomaranče. Mac je po nekajtedenski dieti zdravstveno povsem okreval, obudil je tudi poslovno življenje. Angina je povsem izginila, ni mu treba jemati zdravil, je normalno telesno dejaven, igra golf, je brez vsakih bolečin. Pšenico in izdelke, v katerih je pšenica, je za vedno črtal iz svojega jedilnika, saj ima po njej še vedno reakcije.

Slovo od izpuščajev po vsem telesu
EXLEY, 41 LET, ARHITEKT IZ ANGLIJE: Exley je imel izpuščaje in rane po vsem telesu, koža je bila suha in se je luščila. Obraz je imel kot masko. Težave s kožo so se začele štiri leta prej, preden je poiskal pomoč pri dr. Scottu. Prvo leto je bilo najzahtevnejše, saj je pristal za tri tedne v bolnišnici na terapiji s steroidi. Ko je po zdravljenju prišel domov, so se njegove težave podeseterile. Potem je obiskal dr. Scotta. Ta ga je takoj dal na »modro dieto«. Ugotovil je, da je bilo njegovo telo preobčutljivo na pšenico, jajca, paradižnik in mleko. Exley se je vsem tem živilom izogibal nekaj tednov. Bistven napredek pa je naredil, ko je z jedilnika črtal tudi svinjino in jagnjetino, za kateri je dr. Scott naknadno ugotovil, da mu povzročata težave. Po terapiji se je koža skoraj povsem očistila, majhne rane so mu ostale le še na levi nogi.

Slovo od črevesnih težav
MARIA, 24 LET, TURISTIČNA VODIČKA IZ ANGLIJE: Imela je težave na področju trebuha, bolečine v trebuhu, stalno napenjanje, napihovanje, vetrove in druge črevesne težave. Ker je imela zelo pogosto drisko, je morala stalno oprezati, kamor koli je šla, kje je najbližje stranišče. Te težave je imela odkar pomni, imeli pa so jih tudi njen oče, dedek, stric in sestrična. Zaradi neprijetnih in zoprnih zdravstvenih težav se je izogibala delovnim obveznostim in družabnostim, pa tudi stikom z moškimi. Občasno je trpela zaradi napadov panike, kadar je imela občutek, da vsi pritiskajo nanjo; takrat je kot edino rešitev videla samomor, a na srečo ga ni naredila. Večkrat je bila na zdravniških preiskavah, a edina »diagnoza«, ki so ji jo postavili, je bilo »leno debelo črevo«, edina »terapija« pa neučinkovita zdravila.

Dr. Scott jo je najprej povprašal, kaj navadno jé. Odgovorila je, da polnovredno hrano, obilico sadja in zelenjave, sveže in kuhane. Jedla je zelo malo konzerviranih živil, vnaprej pripravljenih obrokov in hitre hrane. Na prvi pogled se je zdelo, da se je prehranjevala zelo zdravo. Že v desetih dneh diete po dr. Scottu je občutila zelo spodbudne zdravstvene rezultate. Zjutraj trebuh ni bil več napihnjen. Celo njena spolna sla se ji je povrnila. Dr. Scott je odkril, da je bila alergična na zelje, cvetačo, repo, krompir, jagnjetino, svinjino, pšenico in paradižnik, še najbolj pa na jajca. Na hrano torej, ki jo je uživala tudi večkrat na dan in za katero ni nikdar posumila, da bi ji utegnila povzročati kakršne koli prebavne težave. Njeno življenje je po dieti osrečujoče, delovne obveznosti kot turistična vodička in hostesa pa zdaj sprejema z odprtimi rokami.