Piše: Bono Baršek Original: Osho Sri Rajneesh

Ljudi jemljemo zdravo za gotovo. Nekdo ti je žena - odnos je zakompliciran. Nekdo ti je mož - odnos je zakompliciran. Tu ni avanture. Drugi postane stvar, predmet, drugi ni več skrivnsot, ki jo bomo proučevali. Drugi ni več nov. In zapomnite si: vse umre sčasoma.
Periferije so vedno stare, središča so vedno nova. Periferija ne more ostati nova. Z vsakim trenutkom je bolj stara, bolj izrabljena. Središča so vedno sveža, mlada. Vaša duša ni otrok, niti mladenič, niti starec. Vaša duša je enostavno vedno sveža, ona nima let.

V časovnem procesu vse postaja staro. Človek se rodi - telo že postaja staro! Ko rečemo, da je dete staro en teden, to pomeni, da je en teden starosti prodrl v telo otroka. Otrok je že prešel sedem dni proti smrti, ono je izkusilo sedem dni umiranja. Giblje se proti smrti - in prej ali slej bo mrtvo. Rojstvo je začetek umiranja, ne pozabite in smrt je novo rojstvo!

Kar koli prihaja v čas, postaja staro. V trenutku ko pride v čas, je že postalo staro. Vaše telo je staro, vaša periferija je stara. Ne morete biti večno v ljubezni z njo. Ampak vaše središče je vedno sveže. Ono je večno mlado. Ko ste enkrat v stiku z njim, je ljubezen odkritje na vsakem koraku in tedaj se medeni meseci nikoli ne končajo. Če se konča, potem ni bil medeni mesec - bilo je samo poznanstvo.

In zadnje, kar si morate zapomniti: v ljubezni vedno obtožujete drugega, da nekaj ni v redu. Če se nekaj ne dogaja kot bi se moralo, je odgovoren drugi. To uniči vse možnosti za napredek v prihodnosti. Zapomnite si: vedno ste vi odgovorni. In spreminjajte se. Odvrzite lastnosti, ki vam delajo probleme. Naredite iz ljubezni autotransformacijo.

Kot pravijo na tečaju za prodajalce: kupec ima vedno prav - tako bi vam rad povedal, da v svetu medčloveških odnosov in ljubezni vi nimate vedno prav - drugi imajo vedno prav. Tako se ljubimci vedno počutijo, če obstaja ljubezen se počutijo tako: nekaj ni v redu z mano, če stvari ne gredo, kot bi morale. In oba se tako počutita: tedaj se raste, tedaj se središča odpirajo, tedaj se meje raztapljajo.
In če mislite, da je drugi naredil napako, zapirate sebe in drugega. In drugi ravno tako misli, da ste vi naredili napako. In misli so nalezljive. Če mislite, da je drugi naredil napako - čeprav tega niste rekli, čeravno se morda smejite in kažete, da ne mislite, da drugi nima prav, je drugi razumel... Skozi vaše oči, geste, obraz, tudi če ste igralec, dober igralec in lahko nastavite perfektne maske na obraz, boste podzavestno pošiljali signale: Ti si naredil napako. In ko rečete, da je nekdo drug naredil napako, drugi začenja čutiti, da ste vi naredili napako.
Na tej steni se uničuje odnos in ljudje se zaprejo. Če rečete, da je nekdo naredil napako, se on začne braniti in tedaj nastane zapiranje.

Zapomnite si za vedno: v ljubezni ste vedno vi tisti, ki dela napake. In tedaj se bojo odprle nove možnosti in drugi bodo enako občutili. Mi razumemo občutke v drugih. Ko so ljubimci blizu, misli trenutno skačejo z enega na drugega. Četudi molčijo, oni govorijo. Jezik je za tiste, ki ne ljubijo, za ljubimce je tišina zadostna. Brez vseh besed, oni govorijo.

Če razumete ljubezen kot sadano, kot notranjo disciplino, potem ne govorite, da drugi delajo napake. Samo poskusite odkriti, da ste nekje naredili napako in jo odvrzite. Težko bo, ker bo to proti egu, proti periferiji. Težko bo, ker vam bo uničilo ponos. Težko bo, ker ne bo vladanja in posesivnosti. Lahko ste močnejši skozi posedovanje nekoga. To vam bo uničilo ego - zato bo težko.
Toda uničenje ega je bistvo, je cilj. Odkoder že pridete bliže notranjemu svetu - skozi ljubezen, meditacijo, yogo, molitev - katero koli pot že uberete, cilj je vedno isti: uničenje ega.
Skozi ljubezen se to zelo lahko naredi - in tako naravno! Ljubezen je naravna religija. Vse drugo bo daleč bolj nenaravno. Če ne morete zgraditi sebe skozi ljubezen, vam bo težko to storiti skozi kar koli drugega.
In ne razmišljajte preveč o prejšnjih življenjih in ne mislite na prihodnost. Sedanjost je zadostna. Ne mislite, da vaš odnos izhaja iz preteklosti - on izhaja iz preteklosti, ampak ne mislite na to, ker boste stvari še bolj zakomplicirali. Poenostavite stvari.

Odnos se nadaljuje - stvari iz prejšnjih življenj imajo svojo kontinuiteto. Tega dejstva ne zanikam, ampak ne utrujajte se z njim. In nadaljeval se bo v prihodnosti, ampak ne mislite na to. Sedanjost je že preveč za reševanje.
Žvečite kolač in recite: "Ta kolač je zares dober". Ne mislite na preteklost in ne mislite na prihodnost - oni skrbijo zase.
Nič ni zunaj kontinuitete. Bili ste v odnosu v preteklosti, ljubili ste, sovražili ste, ustvarjali ste prijateljstva in ne-prijateljstva. In to se nadaljuje, in ne glede na to, dali vi to veste ali ne veste, vedno je tu. Če pa začnete mozgati o tem, boste zamudili sedanji trenutek.

Zato mislite kot da ni preteklosti in ni prihodnosti. Ta trenutek je vse, kar vam je dano. Obnašajte se, kot da je ta trenutek vse, kar vam je dano in odkrijte, kako lahko prebrazite svoje energije v fenomen ljubezni - ravno ta trenutek.
Ljudje prihajajo in me sprašujejo, zanimajo jih njihova prejšnja življenja. Da, imeli so prejšnja življenja, ampak to je nepomembno. Zakaj ta preiskava? Kaj boste napravili s preteklostjo? Nič ne morete narediti sedaj. Preteklost je preteklost in se ne more spremeniti. Ne moerte je spremeniti, ne morete je ujeti. Razlog je ta, da vam narava, v svoji modrosti, ne dopušča, da se spomnite prejšnjih življenj. Sicer bi zanesljivo ponoreli.

Morda ste zaljubljeni v dekle. Če bi nenadoma postali zavestni, da je to dekle bila vaša mama v prejšnjem življenju, bi imeli občutek krivde in se ne bi mogli ljubiti z njo. Če se ne boste ljubili z njo, boste kljub temu imeli občutek krivde, zato ker ste zaljubljeni vanjo.
Zato vam pravim, da narava v svoji modrosti nikoli ne dopušča, da se spominjamo prejšnjih življenj - vse dokler ne dosežemo nivoja, na katerem se nam nekaj takšnega dopusti; ko postanete toliko meditativni, da vas nič ne more zmotiti. Tedaj se odpirajo vrata in vsa pretekla življenja so pred vami.
A to je automatski mehanizem. Včasih mehanizem ne deluje. V nekaterih primerih se otroci rodijo s spominom. Toda njihova življenja so uničena.

Privedli so mi neko dekle pred nekaj leti. Spominjala se je svojih preteklih življenj. Takrat je imela samo 13 let, ampak če ste pogledali v oči, bi videli, da je stara 70 let - zato ker se je spominjala 70 let, dve pretekli življenji.
Njeno telo je bilo staro 13 let, a um je bil star 70 let. Ni se mogla igrati z drugimi otroki. Kako naj se 70 let stara ženska igra z drugimi otroki? Govorila je in se obnašala kot stara ženska. In bila je obremenjena. Težave vseh teh let so bile v njenem umu.
Tako jasno se je spominjala, da so lahko našli njene dve zadnje družine. Ena je bila v Asamu, druga v Madhja Pradešu. In ko je prišla v stik s svojima prejšnjima družinama, je nastal problem: kje naj živi sedaj? Rekel sem staršem: pustite dekle tri tedne z mano. Potrudil se bom in ji pomagal, da pozabi, ker bo sicer njeno življenje perverzija. Ona se ne more zaljubiti v nikogar - tako je stara! Vaša starost je povezana s spomini. Če je spomin razširjen na 70 let, potem izgledate kot da vam je 70 let.
Izgledala je tako uničeno, njen obraz, njene poteze, vse izmučeno. Izgledala je tako stara v svojem središču - nemirna, nespokojna. Vse je zgledalo napačno.
Toda starši so še kar uživali, ker so k njim prihajali ljudje, časopisi so pisali o tem. Uživali so v vsem. Niso hoteli poslušati pa sem jim rekel: dekle bo znorelo.
Nikoli več je niso pripeljali k meni. Po sedmih letih so prišli sami - dekle je znorelo. Rekli so: "Naredite sedaj kaj". Rekel sem: "Sedaj se ne da nič več storiti. Sedaj ji lahko pomaga edinole smrt."

Ne skušajte si zapomniti, ker vam bo težko nositi breme spomina. Celo v tem enem življenju delate takšno zmedo - mnogo zapomnjenih življenj, enostavno bi znoreli. Ne mislite na to. To je popolnoma nepomembno.
To, kar delate je važno: bodite tukaj in zdaj; in delajte na sebi. Če lahko delate skozi odnos z drugim - čudovito. Če ne morete delati skozi odnos, delajte v samoti. To sta dve poti. Ljubezen pomeni delati na stezi medčloveških odnosov, a meditacija, delati v samoti. Ljubezen in meditacija - to sta dve poti. Občutite, kaj vam najbolj odgovarja. Zatem vložite vso svojo energijo v to in krenite po tej poti.

Dodatek (Bono Baršek): V lažje razumevanje ravnokar napisanega, je treba dodati, da zaradi kompliciranosti odnosov v današnjem svetu brez meditacije ne gre, ker ti lahko samo ozaveščanje vzorcev s pomočje meditacije lahko toliko razbije ego, da si sposoben nadaljevati svoj razvoj skozi razvoj ljubezni. Meditacija je v bistvu zdravljenje. In šele ko si zdrav, lahko začneš razvijati ljubezen. Ljudje mislijo, da so zdravi, če jih nič ne boli ali če njihovo telo ni bolno. Ampak to ni vse. Zdravje pomeni, da ne obstajajo skrbi, zaradi katerih bi zgubljali energijo, da ni preteklosti, ki ne bi bila razčiščena in da ni prihodnosti, ki bi se jo morali bati. Ko je tako človek zasidran v doživljanje sedanjega časa, je to odskočna deska za razvoj ljubezni. Tedaj se odprejo vrata, vendar vas za temi vrati čakajo nove stvari, ki jih morate razvijati in se učiti. Toda vse teče brez skrbi, brez strahu. Osho govori o dveh stvareh, vidimo pa, da je nujno delati obe, razen za tiste, ki so že našli ljubezen. Oni pa meditacije ne potrebujejo več, ker se neprestano razvijajo z ljubeznijo. Ljubezen postane meditacija vsakega trenutka.

Bono Baršek
040/334-866