Dovolili smo si, da vsem bitjem, ki motijo naše izračune, pravimo škodljivci. Toda če smo pošteni, na tem planetu ni večjega škodljivca, kot je človek. 

Če pričakujete, da boste od desetih glav solate, ki ste jih posadili, pojedli vseh deset, boste res težko sodelovali z naravo, ki vas obdaja. Drevo je povsem zadovoljno, če poseje tisoč semen, iz njih pa vznikne eno samo novo drevo. Tudi živali računajo z izgubami. Prav zato lažje prenesejo marsikatero hudodelstvo, ki jim ga storimo. Samo človek je prepričan, da je njegovo vse, česar se dotakne.

Niste edini, ki obdeluje vaš vrt. Da vaša zelenjava sploh zraste, so morali pri tem sodelovati številni mikroorganizmi, ptice, žuželke … Celo tisti, ki jih ne maramo, imajo svoje mesto v okviru širšega načrta. Če ste se pripravljeni bolj pošteno pogajati, se zavedajte, da si tudi voluhar, ki prezračuje zemljo in raznaša sadilni material, zasluži nekaj malega za pod zob. 

Se še spomnite, kako so miši, ki jih je bilo pred nekaj leti naravnost ogromno, spodbudile razmnoževanje kač, te pa so nato pospravile marsikatero nadlogo na naših vrtovih? Tako je ena težava na koncu pripeljala do več reda. 

Zaradi obupa nad polži so številni ljudje na svoje vrtove povabili indijske race, kar je zdaj v veselje tako racam kot njihovim lastnikom, ki prej še pomislili niso, da bi vrtičkarsko razširili na oskrbo kake živali. 

Občutljivost rastlin na plesni nas prijazno opozarja, da potrebujemo odcedna in prevetrena tla. Pohlep po hitri rasti pa nas na koncu stane več, kot nam prinese. 

O nujnosti harmoniziranja odnosov z naravo v knjigi Simfonija ravnovesja lepo pišeta Miša Pušenjak in Majda Ortan. Majda je mojstrica agrohomeopatije; ustvarila je številne pripravke, ki pomagajo reševati težave na vrtu, vendar tudi sama nenehno poudarja, da je ta znanja in pripravke bolje uporabiti, še preden do težav sploh pride. 

Vse vojne se končajo za pogajalsko mizo

To reklo zagotovo poznate, le da ne veste, da velja tudi za vojne med ljudmi in tako imenovanimi škodljivci. Biodinamiki vedo, da je med 20. januarjem in 20. februarjem čas, ko se je mogoče pomeniti tudi z živalmi, žuželkami in mikroorganizmi, s katerimi si delimo prostor. Predstavljajte si, da vas slišijo in da jim ponudite pošten dogovor. To morda zveni »odbito« in čarovniško, vendar vam lahko povemo, da nam je na desetine ljudi pritrdilo, da v resnici deluje. 

Tako je gospa Mojca srnam ponudila, da jim prepusti gredico radiča in gredico rdeče pese, vendar jih je prosila, naj preostale gredice pustijo pri miru. Srne so jo uslišale in se spravile samo nad »svoje« gredice. Gospod Franc nam je povedal, da je voluharja prosil, naj se preusmeri na topinambur, ki ga je želel odstraniti z vrta, korenje pa naj pusti pri miru. To se je tudi zgodilo. Veliko smo slišali tudi o uspešnem dogovarjanju s pticami in z mišmi. 

Sama sem sklenila dogovor z našimi hišnimi miškami: pustila jih bom pri miru, dokler se držijo smetnjaka in posode za kompost. Za zdaj obe strani spoštujeva dogovor.  Tega predloga torej ne zavrnite vnaprej, še preden ga preizkusite tudi sami. Že zgolj z razumevanjem, da se pogajamo z enakovrednim sogovornikom, se veliko spremeni v nas in v svetu, ki nas obdaja. Približa nas spoznanju, da smo vsi del enega! Kdor je to začutil, ve, kako neprecenljiv in dragocen občutek je to. 

Sanja Lončar
Vir: www.zazdravje.net