Piše: Miran Zupančič,

Glede na to, da je celotno Vesolje z vsemi svojimi oblikami in pojavi razodevanje ene, edine Enosti, vlada red in skladnost v naravi kjer upravljajo zakoni duha. Astronomija dokazuje pravilnost gibanja nebesnih teles v prostoru in v duši sveta vlada isti zakon.

Tok misli v človeških možganih je prav tako odvisen od določenih zakonov in se po njih ravna, kot je gibanje Planetov okrog Sonca. Povsod v Vesolju vlada red in skladnost kjer narava posluša zakon duha. Nered se začenja tam, kjer se vmeša občutek posebnosti, ki nasprotuje interesu celote. Kjer je enost tam je mir. Edino nedeljiva enost je vedno v skladju sama s seboj.

Vendar pa svetloba potrebuje senco, da lahko sam sebe prepozna. Če ne bi bilo teme, ne bi bilo ničesar od kar bi se lahko razlikovala, v razlikovanju pa je užitek. Če ne bi bilo žalosti, ne bi nihče imel razloga veseliti se. Bitje potrebuje obliko, da bi samo sebe prepoznalo. In tako je iz enosti nastala dvojnost in rodilo se je nasprotje, dozdevna posebnost. Dve je število slepila-prevare, ker razen enosti ne obstaja nič pomembnega. Boga ne moremo deliti. Iluzijo o različnosti si lahko ustvarimo samo z zamišljanjem posebnosti.

Obstoja samo eden edini osnovni zakon v naravi in tam kjer se temu zakonu ne upira tam vlada popolen red, zdravje in skladnost ali harmonija. Kjer pa nastopi e g o i z e m s svojim interesom tam pa pride do zmede. Tu nastopi borba za obstanek in za sredstva s katerimi se zadovoljuje poželenje. Sam nered v zunanji naravi je posledica človekove neposlušnosti. Če bi bilo človeštvo popolno, ne bi bilo več borbe elementov v naravi - ker imajo tudi zunanji naravni pojavi svoje vzroke v duhovnih in moralnih razlogih.

Inteligence vseh ljudi predstavljajo inteligenco človeštva - d u š o sveta. Duša sveta je v enakem odnosu naspram vidni Zemlji, kot je človekova duša naspram telesu. Če se človekova narava zaradi strasti omaja pride do bolezenskih stanj v njegovi notranjosti, ki se razodeva v različnih slabostih. Na podoben način različna moralna stanja človeštva povzročijo vojne, lakoto, epidemije pa tudi potrese. Zunanje stanja tako makro mikrokozmosa so posledica notranjega vzroka, čeprav niso vsakomur vidna.

Vendar pa so ta stanja potrebna za naš razvoj, to so naravne posledice že prej ustvarjenih stanj. Zlo se ne da odstraniti na tak način, da se ga ignorira, ampak tako, da ga obvladaš.

Ves vidni svet je na nek način slika v zrcalu duhovnega sveta in zato vse v njem izgleda obrnjeno. Tako je nazadnje vse, kar smatramo za nesrečo, bolezen, siromaštvo pa tudi greh, ena sreča. Tisti, ki ni v svojem življenju napravil nobene neumnosti, je težko prišel k pameti; tisti, ki ni nikoli napravil napake, težko najde pravo pot; tisti, ki ni bil nikoli siromašen, ne pozna vrednosti in koristi bogastva; kdor ni bil bolan, ne zna ceniti zdravja.
Namen evolucije je, da se človek nauči razlikovati. Da občuti neskladje, da bi lahko razumel, kaj je skladnost. Da na svoji koži občuti življenje človeka - živali, da bi doumel, kaj pomeni biti žival in se povzdigniti nad njo.

Miran Zupančič: duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec.
www.ezoterika.s5.com