Kdor se boji sivine,
ta se ima za kaj,
ker sivina je pepel
ugaslega ognja,
ki pa je nekoč gorel...

In v tem pepelu so
zgoreli vsi, ki ogenj jim je tuj...
In že majhen ogenj ustvari kup pepela,
ki je to, kar radi rečemo sivina...
In sivina je, ko ognji dogorijo...

Jaz sem živi ogenj
in sivina mi je tuja...
in pepel je ta, ki vedno
se kopiči pod menoj...
Sivina je, ko ognji dogorijo...

Morda pepel sem
lastnega izgoretja, ne vem...
Od tega nič ni res, kak le pepel...
Feniks sem, ki iz ognja zubljev dviga se v nebo