NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sreda 20-mar
  • Ljubljana. zgodovina. mesto.

  • petek 22-mar
  • Mednarodni festival Čili in čokolada

  • ponedeljek 25-mar
  • Gašper Capuder: men are posting pics of their homes...

  • sreda 27-mar
  • Leon Zakrajšek: Ojigi/ poklon

  • četrtek 28-mar
  • Iskanje zvoka

  • petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Glas srca   
    ponedeljek, 25. avgust 2008 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: lotos3

    Na začetku časa, tik pred nastankom sveta, je sonce naročilo svojim sijočim žarkom:

    »Pojdite in raziščite prostrano deželo novega dne. Igrajte se in ustvarjajte naprej po moji ideji. Toda ko pridete do velike dežele Spoznanja, se vrnite in mi o vsem poročajte.«

    In svetlobni otroci so se kot blisk razširili na vse strani, se igrali in smejali. Prav vse jim je bilo dovoljeno. V srcu so se spominjali svojega doma in bili neizmerno srečni.

    In nekega dne, po mnogih razburljivih doživetjih, pridejo do velikega zrcala.

    »Uaaa!!! Kaj je to?! Kako je svetlo!« so vpili drug preko drugega.

    »Poglejte, to sem jaz!« so se zaslišali glasovi tistih, ki so prvi bili priče nenavadnemu dogodku.

    »To sem jaz …, jaz …, jaz ...,« je odmevalo naokoli.

    In sedaj, kdo ve zakaj, je nekaterim žarkom postala svoja podoba tako všeč, da so se zaljubili vanjo. A sledilo je nekaj nepričakovanega ...

    Spomin na dom je pri njih začel bledeti. Izgubljala se je nekdanja bistrina, igrivost in sreča pa sta se v njih vse redkeje pojavljali. Kot začarani so strmeli v zrcalo ... ter kmalu pozabili še nase.

    Sposobnost ustvarjanja pa je s tem izginila, zato so svoje zamisli lahko uresničevali le še z delom. Čeprav so delali zelo trdo, so vse redkeje bili deležni sreče kakršno so prej poznali.

    Vse bolj so ljubili svojo sliko, ta pa je rasla in se krepila. Kmalu je že toliko pridobila na moči, da je nepremično strmeč žarkom v oči začela govoriti:

    »To in ono moraš narediti! Ne, tistega pa ne smeš, saj ne veš kaj bo jutri! Slišiš?! Pohiti!«

    In otroci Sonca so živeli vse bolj resno. Pojavil se je strah in skrb, da ne bi izgubili tega, kar jim je najdragocenejše. Toda to so že zdavnaj izgubili in kmalu je izginil tudi spomin na to ...

    Ko je sonce izvedelo, kaj se je zgodilo z njegovimi žarki, je postalo zelo žalostno. Še enkrat je zasijalo, tokrat tako močno, da so zvezde padale z neba. Novi žarki so se razpršili na vse strani in kot mogočen klic zadoneli po vesolju:

    »Spomnite se kdo ste, od kod prihajate in kam ste namenjeni!
    Zbudite se in zapustite solzno dolino senc.

    Pogumno vstopite v danes in prejeli boste vse, kar potrebujete in še mnogo, mnogo več.«

    In bili so ljudje in še bodo, ki v sebi slišijo ta klic in v njihovih srcih se odpre in razcveti rdeča vrtnica.

    Danilo Ogrinc

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja lotos3
  • Več s področja * Modre misli in zgodbe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Glas srca | 1 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Glas srca

    Prispeval/a: sonceživljenja dne ponedeljek, 25. avgust 2008 @ 22:34 CEST
    Danilo,
    .... za vsemi zakoreninjenimi predstavami in oklepom navad,
    stran od okalupljenega načina razmišljanja,
    daleč stran od zmaterializiranega odnosa do materijalnega,
    a v sozvočju z komaj slišno melodijo srca,
    se utrne solza komaj dojemljive sreče.

    Srečno!
    Darinka


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,91 seconds