Piše: Renata Šribar v novi Vivi www.viva.si

Otroci so seksualna bitja tako rekoč že od svojega rojstva naprej. Zelo hitro osvojijo sposobnost spodbujanja lastnega telesnega ugodja z dotikanjem spolnih organov. Zato si je kaj lahko zamisliti kulturo, ki o seksualnosti govori odprto in brez predsodkov. Seveda pa je ta predstava sprejemljiva samo pod določenimi pogoji.

Družba naj bi dajala možnost za najbolj raznovrstne govore o seksualnosti, pri čemer nobeden od njih ne bi smel nikogar prikrajšati ali omejevati. Pornografija pa počne ravno to, saj s svojimi podobami in idejami, ki stojijo za njimi, zavzema skorajda celoten prostor.

Ponižujoče
Ker pornografske in pornografizirane podobe obvladujejo urbani prostor in medije, s tem onemogočajo, da bi prišli do izraza drugačni načini izražanja seksualnosti. S prikazovanjem porno spolnosti kot nekaj običajnega, naravnega, se soustvarja ozračje, v kateri ženske  ponotranjajo seksualno vedenje, ki je ponižujoče in zanje nekonstruktivno.

Oškodovani pa so tudi moški, ki so osebnostno prizadeti, če ne dosegajo pornografskih standardov spolnega vedenja. Gre za moške, ki niso sprejeli vloge brezobzirne seks mašine.

Otroci so dovzetni
Kot trdijo vsi strokovnjaki in strokovnjakinje, ki se ukvarjajo s seksualizacijo otrok, so ti za pornografske podobe seksualnosti kar najbolj občutljivi in dovzetni. Kultivacijska teorija na primer pravi, da največji problem ni v posnemanju porno podob ali identificiranju z njimi.

Problematično je, da pornografija ustvarja norme, kaj je v seksualnosti želeno in sprejeto vedenje. Otroci in mladi si predstavljajo, da bodo seksualno in drugače nagrajeni, če se bodo obnašali v skladu s tem, kar si predstavljajo, da vidijo: seksualno drznost, moško vsiljivost, žensko razpoložljivost in podobno.

Te predstave onemogočajo sporazumevanje na področju seksualnosti za tiste dečke in deklice, ki so vzgojeni drugače. Mnogo deklic nezavedno ali hote zavrača vlogo spogledljivke, »nastavljačke« –  in tudi vloga »obvladača«, ki se spozna na seks in punce, je zoprna in tuja marsikateremu dečku in fantu. 

Potiskajo v nezavedno
Skratka, ne glede na to, koliko se otroci in mladi vklopijo v seksualne modele, ki jih oblikuje pornografija, so ti zanje razdiralni. Iniciacija v spolnost, ki še zlasti pri fantih pogosto poteka ob skupinski uporabi pornografije, je za mnoge mučna ali pa ima drugačne škodljive učinke.

Referenčne ameriške raziskave pričajo, da je med najstniško generacijo skorajda polovica takih, ki poročajo o negativnem odzivu na prevladujoče oblike pornografije. Pri dečkih čustva odbojnosti ali ambivalence sicer niso tako pogosta kot pri dekletih, a so tudi močno prisotna.

Jih pa potiskajo v podzavest, saj so bolj podrejeni skupinski mentaliteti. Zato so tudi veliko bolj nagnjeni k neposrednemu oponašanju porno spolnosti. 

Prikrito nasilje
Pornografska spolnost je neobčutljiva in dogmatska. Zaradi diskriminacije tako spolov kot na primer pripadnikov druge rase ali etnične skupine je tudi bolj ali manj prikrito nasilna. Nasilje je največkrat nezaznavno, prikrito s konzervativnimi predstavami, kakšne naj bi bile seksualne vloge žensk in moških – ali pa, kakšne naj bi bile seksualne karakteristike afriških Američanov ali Azijk in podobno.

Psihično nasilje kot igra
Pornografija se idejno ujema z nazadnjaškimi in za ženske represivnimi družbenimi trendi. V tem smislu blažje ali manj razpoznavne oblike prisil veljajo za naravne in zato seksi; za pornografizirano seksualnost je običajna verbalna predrznost (uporaba zaničevalnih ali drugače ponižujočih izrazov predvsem za ženske). 

Ženska telesa so obravnavana na vsiljiv in mehaničen način. Poleg tega, da so izpostavljena, so večkrat obdana s predmeti, ki jih agresivno obvladujejo. Najbolj skrajen primer normalizacije oziroma naturalizacije nasilja v pornografski spolnosti je tema posilstva ali drugega fizično nasilnega spolnega dejanja. Gre za zelo priljubljene porno prikaze, ki  fizično in psihično nasilje prikazujejo kot igro.

Reče ne in misli ja
Avtorji in avtorice, ki se strokovno ukvarjajo z nasilnimi vsebinami v pornografiji, menijo, da se na ta način ohranja mit o posilstvu. Ženska menda – ne glede na morebiten odpor – nasilno spolnost spodbuja s svojim vedenjem.

Obnaša se v smislu: reče ne in misli ja. In če si obvladovanja in podreditve ne želi zavedno, si ju pa nezavedno, zato se kljub začetnemu odporu proti nasilju menda zlahka preda in v nasilni spolnosti uživa. Ta mit je tako razširjen, da ga z raznimi populističnimi rekli potrjujejo tudi same ženske.

Med njimi je najbolj prepoznaven: če se posilstvu ne moreš upreti, lezi in uživaj. Seveda se dogaja, da ženske med nasilnim aktom kdaj nehoteno doživijo fiziološki odziv, užitek. Prav zaradi mita o nasilju so v takih primerih včasih dejanje nezmožne opredeliti kot posilstvo ali nasilje, čeprav vedo, da ga dejansko niso želele ali vzpodbujale.

Zmanjšana sočutnost
Pornografska spolnost z vzdrževanjem mita o posilstvu manjša občutljivost za nasilje v pri obeh spolih. Ena izmed socialno-psiholoških raziskav o neposrednih učinkih pornografije,  ki je bila prav tako narejena v Združenih državah Amerike na vzorcu najstniških in starejših študentov kolidža, dokazuje, da fantje po ogledu pornografskih motivov posilstva v veliki meri izgubijo čut za prave razsežnosti tega dejanja in do resničnih žrtev posilstva niso več tako sočutni.

Renata Šribar

Mnogo deklic nezavedno ali hote zavrača vlogo spogledljivke, »nastavljačke« –  in tudi vloga »obvladača«, ki se spozna na seks in punce, je zoprna in tuja marsikateremu dečku in fantu. 

Raziskave pričajo, da je med najstniško generacijo skorajda polovica takih, ki poročajo o negativnem odzivu na prevladujoče oblike pornografije.

Najbolj prepoznaven mit: če se posilstvu ne moreš upreti, lezi in uživaj.

UPORABNE INFORMACIJE
Kljub temu da je regulacija obravnavanih vsebin pri nas slabo urejena in za porno industrijo pomenimo divje cvetoči trg, obstajajo določena mesta in osebe, na katera lahko naslovimo svoje pritožbe v upanju, da sodelujemo v odpiranju prostora za spodbudnejši odnos do seksualnosti.

Vpliv na omejevanje pojavnosti pornografskih in »erotičnih« podob je v obdobju pred in med predsedovanjem Slovenije EU še dodatnega pomena, saj kažemo tujini pri upravljanju s pornografijo zelo nedostojanstveno podobo.

Mediji
Zaradi pornografije, vključno z »erotiko«, v medijih, ki je bodisi vsebinsko, časovno ali glede na mesto objave z vidika zaščite otrok in mladoletnih neprimerna, se obrnemo najprej na sam medij ali neposredno na INŠPEKTORAT ZA KULTURO IN MEDIJE. Na spletni strani je objavljeno ime in kontakt glavnega inšpektorja mag. Aleksandra Vidmarja.

INŠPEKTORAT ZA KULTURO IN MEDIJE   
METELKOVA 4
1000 LJUBLJANA
TEL. 01/ 478 7901
FAKS 01/ 478 7981
EL. NASLOV: aleksander.vidmar@gov.si

Oglaševanje
V zvezi z morebitno škodljivim oglaševanjem, še posebej tistim, ki je zunaj informativnih medijev, torej zaradi potencialno spornih plakatov in oglasov na javnih mestih ali v tistih medijih, ki niso informativnega narave, se obrnemo na TRŽNI INŠPEKTORAT RS.

Zaradi potencialno spornega oglaševanja komercialne seksualnosti se lahko obrnemo tudi na
OGLAŠEVALSKO RAZSODIŠČE Slovenske oglaševalske zbornice; na njihovi spletni strani si ogledamo, kako se pritožiti.

TRŽNI INŠPEKTORAT RS                 OGLAŠEVALSKO RAZSODIŠČE
PARMOVA 33                                       www.soz.si/oglasevalsko_razsodisce/
1000 LJUBLJANA
TEL. 01/ 280 8700
FAKS 01/ 280 8740
EL. NASLOV: gp.tirs@gov.si

Širjenje pornografije med otroki mlajšimi od 14 let
Na pristojno OKROŽNO TOŽILSTVO lahko naslovimo ovadbo proti odgovornemu za širjenje žanra t. i. mehke ali trde pornografije, če dostop do teh vsebin ni učinkovito omejen za otroke in mladoletne.

Če torej slovenski ponudniki vsebin na mobilnih portalih in internetu ščitijo otroke in mladoletne pred potencialno škodljivimi vsebinami zgolj na deklarativni ravni in s tem  zavajajo odgovorne odrasle, so v skladu s kazenskim zakonikom kazensko odgovorni zaradi prikazovanja in širjenja pornografskega gradiva osebam, mlajšim od 14 let.

Mobilni telefoni
Če ugotovimo, da je dostopnost »erotičnih« oziroma pornografskih vsebin na mobilnih portalih omejena zgolj navidezno in da prihaja do neskladja med dejstvi in pisnimi zagotovili ponudnika teh vsebin ali mobilnega operaterja o zaščiti otrok in mladoletnih, se obrnemo na eno od organizacij ali inštitucij za varstvo potrošnikov. Med drugimi sta na voljo
državni URAD ZA VARSTVO POTROŠNIKOV in civilna ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE. 

URAD ZA VARSTVO POTROŠNIKOV
BREZPLAČNA TELEFONSKA SVETOVALNA ŠTEVILKA: 080 88 99

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE
FRANKOPANSKA 5
1000 LJUBLJANA
TEL. 01/ 474 0600
FAKS 01/ 433 3371
EL. NASLOV: zps@zps.si