Ločljivost 4K oziroma 3.840 x 2.160 predstavlja naslendnji korak v razvoju visokoločljivostnega videa. Sodeč po tem, da proizvajalci na sejmu CES množično predstavljajo 4K televizorje, snemalna oprema pa je tudi že na voljo, bi lahko sklepali, da bo 4K prej kot v petih letih postal del vsakdana. Toda ali bo res?

Craig Wilson na Techcentralu opozarja, da je glede 4K ločljivosti še mnogo nedorečenega. Manjkajo splošno standardi za format, nihče pa tudi še ni dorekel načina distribucije. Nekompresiran 4K video namreč vsako sekundo ustvari 600 megabajtov podatkov. Upoštevaje, da tudi najhitrejši SSD-ji zmorejo zapisovati z največ 500 megabajti na sekundo, je kompresiranje ne le zaželeno, temveč kar nujno. A tudi v primeru kompresiranja bo količina podatkov še vedno velikanska.

Za IPTV in pretočni video bodo nujne izjemno hitre optične povezave, ki pa jih večina še lep čas ne bo imela. Se bodo uporabniki pripravljeni vrniti nazaj v čase fizičnih nosilcev podatkov? Najbrž ne. Nihče si več ne želi nerodnih optičnih ploščkov in fizične distribucije. Ob možnosti izbire med 1080p prek interneta ali 4K na fizičnem nosilcu, ni dvoma, kaj bi izbrala večina.

Pred proizvajalci televizorjev pa je še en izziv. Gledalce bodo morali prepričati, da potrebujejo večje TV zaslone. Ločljivost 4K na trenutno najbolj razširjenih diagonalah zaslonov ne pride do izraza. Poznavalci zato menijo, da bodo proizvajalci v prihodnjih letih težili k večjim zaslonom. To, kar zdaj predstavljajo 40-palčni zasloni naj bi z ločljivostjo 4K predstavljali 50- in 55-palčni televizorji. Toda vprašanje je, ali ljudje tako velike televizorje resnično potrebujejo oziroma si jih želijo. Ali imajo v stanovanjih sploh dovolj prostora zanje.

Wilson zato meni, da se bo ločljivost 4K med gledalci prijemala zelo počasi in z velikimi težavami.

Vir: dne.enaa.com/