Permanentni jaz
Schopenhauer je bil tudi prvi odkriti in eksplicitni ateist; podobno kot budisti ni verjel, da imamo »permanentne jaze«.Permanentni jaz bi v okviru TVI morda lahko enačili z nekakšno dograjeno predstavo o sebi.

Pomudimo se nekoliko pri terminu permanentnega jaza. V posameznem utelešenju govorimo v prvi vrsti o egu, to je o začasni (v smislu tega življenja) podobi o sebi, ki jo gradijo predstave in izkušnje trenutne inkarnacije. Ego se povezuje z začasno zavestjo o sebi. A glede na to, da duhovna bit ali duša skozi posamezne inkarnacije nabira izkušnje in spoznanja ter se tako razvija in približuje k popolnosti, je logično, da v tej duhovni biti združuje, akumulira prav vse, kar je bilo v predhodnem razvoju doseženo.

V nasprotnem bi vsakokrat pričeli iz nič, znatnejšega napredka ne bi bilo. Skupna, akumulirana vsota duhovnih spoznanj, imenujmo ga »duhovni dosežek« ali »do konca duhovno razviti človek«, torej mora obstajati. Skrivanje minulega znanja in izkušenj prejšnjih inkarnacij je v posameznem življenju potrebno zaradi tega, ker bi bil človek sicer preobremenjen s strahovi in težkimi vtisi, ki bi mu zastrli in oteževali poslanstvo danega utelešenja.

Očitno se »duhovni dosežek« z vsako posamezno inkarnacijo v načelu povečuje in je torej časovno odvisen. A ob tem da se moramo zavedati naslednjega dejstva: čas je aktualen le v tridimenzionalnem svetu, v objektivni resničnosti pa je vse prisotno hkrati, vse se odvija istočasno; vzrok in posledica ter začetek in konec so prisotni istočasno. Torej se nam zastavljata dve vprašanji: ali je v vsakem trenutku za opazovalca, ki ni omejen s časom, dosegljiv tudi končni duhovni dosežek? In drugo vprašanje - kakšen je ta duhovni dosežek? Je to individualni intelekt s pridobljeno pravo zavestjo o Stvarniku?

Odgovor na prvo vprašanje je gotovo pritrdilen. Povezava v duhu gotovo obstaja. Vprašanje je le, kako lahko trenutni človek in njegov duhovni dosežek komunicirata med seboj. Eden od načinov je očitno - meditacija. Kdo sta »duhovni vodnik« in »angel varuh« človeka, fenomena, ki ju v duhovni praksi velikokrat omenjajo? Ponuja se misel, da je vsaj prvi, če ne tudi drugi, povezan z duhovnim dosežkom človeka. Na drugo vprašanje pa nekateri odgovarjajo takole: razvoj zavesti človeka ima sedem stopenj. Na sedmi stopnji se zavest človeka zlije s Stvarnikovo. Morda pa gre pri duhovnem vodniku oz. pri duhovnem dosežku za duhovno bit na predzadnji, šesti stopnji razvoja. To nam je za zdaj še uganka.

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
www.prisluhni.si