Pomladanski naslov V imenu cvetja nosi pred dnevi, in sicer v soboto, 14. marca, odprta razstava slik v galeriji Collegium Artisticum v Sarajevu. Avtorica razstave je Mirjana Petrović, ki je leta 1988 diplomirala na sarajevski Akademiji likovnih umetnosti, od leta 1991 pa ima status svobodne umetnice.

Andrea Baotić je recenzijo njene umetnosti naslovila kot Povratek k izgubljenem raju, v njej pa o predstavljeni ustvarjalnosti zapisala, da slikati v imenu cvetja pomeni slaviti lepoto življenja, pokazati skladnost ljubezni in življenja, ki v svoji čistosti komajda še kod obstaja. Le redkim pa je dano, da to prvinsko lepoto zaznajo – morda mnogo bolj lepoto v samemu sebi – kot pa v svetu, ki nas obkroža. Med temi redkimi posamezniki pa je zagotovo tudi akademska slikarka Mirjana Petrović.

Slikarka se s predstavljenim ciklom obrača na slehernega mimoidočega, ki prihaja v stik z njeno umetnostjo. Želi mu prenesti in približati vseobsegajoči pojem ljubezni. Predstavljene stvaritve so hvalospev tistemu najlepšemu v naravi – cvetu kot simbolu radosti in veselja. Na prostranih platnih predstavljajo cvetovi spoj neba in zemlje, zraka in vode, moškega in ženskega pola. Izstopa simbolika harmonije, kakršna je vladala samo v Raju, nakazuje pa povratek k tej prasreči, k tem zemeljskem raju. Slikarka nas s svojimi diptihi in triptihi popelje v ta že zdavnaj izgubljeni raj. V harmoniji barvnih odtenkov cvetov in igre fantastičnih bitij poje hvalnico življenju. Obiskovalcu prinaša topla in hladna občutenja, aktivna in pasivna razpoloženja, predstavlja ravnotežje flore in favne ter se s celovitostjo magične narave dotika polnosti sveta in življenja. Z živim, magičnim in sanjarskim svetom se Petrovićeva dotika skoraj že izgubljene dobe človekove nedolžnosti in čistosti.

V obdobju, v katerem živimo, prevzemajo mediji vse bolj pomembno vlogo prenosnikov umetniških idej, umetnost Mirjane Petrović pa na tem področju zagotovo predstavlja posebnost. Slikarka ne šokira in ne moralizira. Prav tako se tudi ne obrača od sveta, v katerega smo ujeti. Mnogo več. Z umetniško ustvarjalnostjo premaguje apokaliptične vizije o človekovem samouničenju. Svetu sporoča, da je slehernik izgubil ljubezen do narave. S svojo umetniško ustvarjalnostjo poziva ljudi nazaj k ljubezenskem čustvu. Misel pa zaključi, da je najprej potrebno poiskati tisti davno izgubljeni raj v naši notranjosti, da bi lahko rešili in osvobodili tisto malo 'raja', kar ga je na našem planetu ostalo.

Za Pozitivke iz Sarajeva Manja Žugman Širnik