Piše: Aurigo

»Kaj so ti storili lasje, da si jih že stokrat pobril?
Raje obrij svoj um, razraščen s strupenimi misli.« (Kabir )

V sredo 18.2.2009 opravim zjutraj molitev za njega, da bi bila usoda mila do njega. Zagledal sem ga poprejšnje dneve v časopisju, in je v težavah. Nekoč, ko sem bil v stiski, mi je ponudil stanovanje. Popoldne ga zagledam na križišču, ko hoče prečkati cesto ob zeleni luči. A si premisli. Vprašujem se ali so to res naključja ali le iluzija (našega) uma o tem svetu.

Po srečno najdenem tekstu o Garudi, me je zasrbelo, da še malo prebrskam po internetu. Najdem še preostale vire o tem mitološkem ptiču. Našel sem več, kakor sem si želel. Ponovno se pred menoj postavljajo nekakšni kamenčki in se zlagajo v pester mozaik. Tako kakor ob odkrivanju zmajevih črt.

Ob prebiranju tekstov, počasi tudi razumem, zakaj v mladosti nisem kaj preveč maral za to indijsko mitologijo. Bilo je preveč bogov in nešteto božanstev, preveč za moj um. Tisoče bogov. Ravno toliko kolikor je človeških želja. Tisoče demonov. Toliko kolikor je človeških razvad. Enostavnejše je bilo ostati v zahodni sferi, tistih deset grških in rimskih bogov, židovski bog in nekaj njihovih očakov, Mojzes, Noe, Abraham in že smo pri koncu.

Hindujci imajo kar nekaj imen za Garudo, vključujoč Amritaharana ali »tat amrite«, Gaganeshvara ali »lord neba« in Suparna, palijsko supanna ali »s čudovitimi krili«, Garutman – sončni ptič, Sarparati – sovražnik kač, Khagesvara ali Pakshiraj – vladar ptic. Ženska oblika ptice je poznana kot Garudi. V Burmi ga kličejo Ga-lon, na Tajskem je Garuda poznan kot Krut. Na Tajskem je ena izmed oblik imena Garude, znamenje za kraljevo družino, imenuje se Krut Pha, kar pomeni, kakor vozilo boga. V Mongoliji je poznan kot Khangard in je zaščitnik gorske verige Bojdochan – Tla. Japonci ga imenujejo Karura, ali Karura-Ou ali tudi ptič življenja. Karura je smrtni sovražnik zmajev, s katerimi se tudi hrani. Samo zmaj, ki poseduje budistični talisman ali pa tisti, ki se je sprejel Budova učenja, lahko ubeži ali se osvobodi pred jedcem zmajev – Karure. Karura je velik 1200 km ali toliko, da zasenči celotno sonce.

V indijskih Vedah se je takšen ptič, preden je dobil ime Garuda, imenoval Shvena in tudi v vedski literaturi prinese nektar iz nebes na zemljo. V Puranah to stori Garuda. (Vede so časovno starejša literatura kakor Purane, ki naj bi nastajale šele v 3. do 5. stoletju našega štetja.) V eni od legend je Garuda ustvarjen iz kozmičnega jajca, ki ga je valilo 8 slonov, ki podpirajo univerzum. Po Mahabharati je bil Garuda oče šestih sinov iz katerih je izhajala rasa ptičev.

Garuda je tudi vozilo ali po sanskritsko vahana najvišjega boga Višnuja. Višnu sedi na Garudinih ramenih.  Garuda nosi krono imenovano karandamukuta ali krono božanstev  in v rokah drži oba emblema Višnuja ali pa lonec z amrito. V kolikor sta njegovi roki prazni, sta roki sklenjeni v anjali mudri ali hrdayanjali mudri (čaščenje srčnega pečata). Praksa anjali mudre priporočajo kot odlično vpeljevanje v meditacijsko stanje zavesti. Telo Garude je običajno sestavljeno pol iz človeka in pol iz orla.

V Kalačakri tradiciji, Garuda nosi čakro govora. Njegova mantra se glasi: Om Pa Kshim Swaha (Om Pa Kšim Soha).

Budistična mitologija zatrjuje, da ko Garuda zamahne s krili ustvari orkane – vetrove, ki podirajo hiše in zatemnijo nebo. Garuda je zaščitnik gore Mont Sumeru in ščiti budistična nebesa Trayastrimsa (Trayastrimsha, Tavatimsa) pred napadi asur. Nebesa Trayatrimsa izhajajo iz številke 33 in naj bi pripadala 33 devam. Ta nebesa so locirana na vrhu gore Mont Sumeru. Zahodna ezoterična literatura ta nebesa ponazarjajo kot 33 vretenc v človeški hrbtenici. 33 stopinj (masoni) je ezoteričen simbol, ki  se nanaša na razvoj božanske kundalini po hrbtenici vpeljanega in hrbtenica je tako lestev do nebes. Prebivalci teh nebes, so tisti, čigar seksualna ljubezen do njihovih žena je šibka, vendar še niso dosegli celotnega bivanja v čistosti in prekoračili luč sonca in meseca ter na koncu njihovih življenj bivajo na vrhuncu človeškega področja. Mnogi od teh se rodijo v Trayastrimsa nebesih.

V nekaterih kulturah ima Garuda polovico človeškega telesa in je tako označen kot kinnara ali shang-shang. Shang-shang je povezan z Budo Amogasidhije, enim od 5 Dhyani Bud ali Budo severne smeri (Nezmotljivim izvrševalcem), ki predstavlja skando Samskaro (poprejšnji mentalni vtisi). Njegova spremljevalka je Zelena Tara. Amogasidhi sodi v družino Karma, njegov simbol v desni roki je dvojna vajra, ki simbolično pomeni štiri strani. Ali ni tiste stvari, ki je ne bi mogel ta buda izvršiti v vse te štiri smeri. Njegova barva je zelena barva in njegov element je zrak, vozilo Garuda. Buda Amogasidhi je zavojevalec poželenja. Zablode: ljubosumje in strah. Kaj dejansko pomeni severna smer? To je severna veja srca. Prosta od zavisti. Morda nekoč zapišemo kaj o srcu in o pogledu, a naj sedaj še ostane skrivnost, ker tudi sam še iščem.

V tantričnem budizmu, je Garuda še ena oblika, iz katere vstajajo različne bude s ciljem odstranitve bolezni, škode ter poškodb povzročeno zaradi nag in zastrupitev. Metaforično so to najhujši "strupi": poželenje, sovraštvo in neznanje.

A vrnimo se k naši legendi o Gaudi in njegovi materi Vinati. Kasyapa je imel mnogo žena, vendar je imel med 27 ženami, dve najljubši ženi, ki sta bili sestri: Vinata in Kadru. Kadru je prosila za blagoslov, da bi imela čim več otrok s Kasyapo. Rodila mu je 1000 Naga kač. Nage so izbrale, da bodo živele v podzemlju, globoko v oceanu. Vinata pa je prosila, da bi imela samo dva sinova in ta naj bi bila močnejša od Kadrujinih sinov. Izlegla je 2 jajca. Čakala je 500 let, toda na jajcih ni bilo nobenih sprememb. Njena nepotrpežljivost je začela rasti in je zato razbila eno jajce, da bi videla, kaj je v njemu. V jajcu je bil deček z zelo dobro razvitim zgornjim telesom, a ni imel spodnjih udov.

Zavedajoč se, da je njegova mati kriva za njegovo prezgodnje rojstvo in povod za njegovo deformiranost, je postal popolnoma besen. Preklel je svojo  lastno mater, da bo postala sužnja svoje sestre Kadru za 500 let. Po tem se je vzdignil v nebo in odletel. Postal je voznik boga Sonca, Surye. Kasneje je ta prvi sin znan kot Aruna (Arun, Arjuna). 

Druga Vinatino jajce se je tako valilo 500 let in iz jajca se je izlegel Garuda. Telo Garude se je razširilo v vse smeri in z vrhom je dosegel nebo. Njegovo telo se je močno svetilo in mnogi bogovi so napačno mislili, da je on reinkarnacija boga ognja, Agnija.

Prekletstvo Arune nad svojo materjo se je končno uresničilo. V tem času, valjenja drugega jajca, sta se sestri sporekli glede barve konja Ucaistrawe (Uchhaishravas). Konj Ucaistrawa je prišel iz mlečnega oceana med pinjenjem mlečnih voda, ko so Deve in Asure poskušale pridobiti eliksir nesmrtnosti – Amrito. Zaradi prevare Nag je zmagala Kadru in zasužnjila Vinato za 500 let. (Po eni verziji naj bi Nage z belim strupom samo pošpricale rep konja Ucaistrawe, da je postal črn oziroma rjav. Trtica se začne z repom.)

A vrnimo se še k legendi, kako je nastal konj Ucaistrawa. Nastal je ob pinjenju mlečnega oceana s palico, okoli katere je bil navezan kralj kač Vasuki kot vrv. Na eni strani vrvi so bile Deve (polbogovi), na drugi strani vrvi Asure ali demoni. Oboji so bili smrtni zato so iskali nesmrtnost.
Ob vrtenju palice mlečnega ocena je bila prvo ustvarjena boginja Sura ali Varunim, stvarnica vina. 
Apsare – različne božanske nimfe,
Kaustubha, zelo redek diamant, ali naj dragocenejši dragulj na svetu.
Ucaistrawa (koničastih ušes), božanski leteči beli konj s sedmimi glavami, ki kasneje postane vozilo boga Indre.
Kalpavriksa, želja uresničujoče drevo.
Kamadhena, prva krava in mati vseh krav, želja uresničujoča krava.
Airavata, beli slon.
Lakšmi (Lakshmi), boginja sreče in bogastva, čistosti in plemenitosti, hči kralja mlečnega oceana, ki je ponovno postala Višnujeva družica, po mnogih letih ločenosti.
Parijati, božansko drevo.
Halahala (Haalaa-Hala), smrtonosen strup. Ko so Deve in Asurem, izpinili strup iz oceana, je bil ta strup tako močan, da bi uničil celotno stvarstvo. Zato je Višnu predlagal, da naj bi bog Šiva spil ta strup, da reši vesolje.Na zahtevo bogov in zaradi sočutja je Šiva ali Mahadeva spil strup. Družica Šive, Parvati je stisnila Šivin vrat s svojimi rokami, da strup ni stekel v želodec in ga ubil. Je pa zato strup pomodril vrat Šive in od takrat se Šiva imenuje tudi Nilakanta (Neelakantha - modro grlo). Halahala tako simbolizira trpljenje in bolečino (reakcijo uma in telesa), ko nekdo prične s duhovno sadhano ali prakso. Kačji kralj Vasuki pa simbolizira željo, poželenje.
Chandra, mesec, ki je brat boginje Lakšmi.
Dhanvatari, nebeški zdravnik, ki se je pojavil nazadnje, držeč v rokah lonec z amrito ali nesmrtnim nektarjem.
Dhanvatari simbolizira zdravje in naznanja, da se nesmrtnost (pravilom dolgo življenje)  doseže le ko sta telo in um popolnoma zdrava in uravnotežena. Mohini pa simbolizira iluzijo uma, v izvorni obliki pa ponos. Ponos in egoizm sta zadnji prepreki, da nekdo premaga svoje duhovne izkušnje pred izkušnjo samorealizacije. Amrita simbolizira dokončno samorealizacijo.
Da bi zaščitili lonček nektarja pred demoni so Deve, skrile lonček na štiri mesta na Zemlji:

• Prayag ali sedanji Allahabad,
• Haridwar,
• Ujjain,
• Nasik.

V vseh teh štirih mestih je iz lončka padla kapljica amrite in od takrat ljudje verjamejo, da imajo ta mesta mistično moč. Festival Kumbha Mela se praznuje na teh prostorih vsakih 12 let zaradi tega vzroka. Kumbho Melo pa obiščejo največji indijski jogiji.

Asure so vseeno prišle do nektarja. Vendar je Amrito začel piti demon Rahu. Da ne bi vse Asure prišle do nektarja nesmrtnosti, se je Višnu spremenil v avatarja, prelepo žensko Mohini (Mohini-murti), da jih bi zmedel. Z enim udarcem diska (Sudarshan čakre) je odsekal je glavo demonu Rahuju in podal nektar Devam, ki so ga popile. Ker pa je Rahu že spil nekaj amrite in ko mu je Mohini odsekala glavo, je nektar prišel do vratu in je postal nesmrten. Rahu se je razdelil na dva dela Rahu in Ketu. Tako Rahu požira sonce in mesec in  zato nastane mrk, ko gresta čez vrat Rahuja, je konec mrka. Rahu je povezan s svetom in njegovo materialno manifestacijo in tuzemskimi željami.

Vendar Garuda ni kar tako dobil nesmrtnega nektarja, ampak se je poprej moral spopasti z bogom Indro in njegovo vojsko v deželi Sangka.  Nasproti mu je stalo 12 Sandhya iz vzhoda, sinov dharme, 8 Basujev iz juga, 11 Rudr iz zahoda in 12 Aditya iz severa, poveljeval pa jim je sam Indra. A Garuda je bil premočan za to vojsko. Celo strela, najmočnejše orožje boga Indre, se je zlomilo. V boj je zato posegel bog Višnu. Oba, Višnu in Garuda, sta bila zelo močna, tako, da ni mogel zmagati niti eden niti drugi in sta boj opustila. Lord Višnu je dal Garudi darilo s katerim je postal nesmrten in mu obljubil višji položaj, kakor je bil njegov. V zameno se je Garuda strinjal, da bo postal vozilo Višnuja. Zgodba o Garudi je zgodba, ki nas nekaj uči. Pravi nam, da je mokša, dokončna osvoboditev, simbolizirana z vodo življenja, lahko presežena z našim premagovanjem zemeljskih  vezi, ki jih simbolizirajo kače (nage).

Garuda ni tako nepomemben ptič ali osebnost, saj nam to pripovedujejo indijske Purane. Med ostalimi Puranami (Agni Purana, Brahma Purana, Markandeya Purana, Padma Purana, Skanda Purana, Šiva Purana, Vayu Purana in Višnu  Purana) je tudi Garuda Purana. V tej Purani poteka dialog med Višnujem in Garudo kraljem ptic. Knjiga opisuje, kaj se zgodi, ko nekdo umre, posmrtne obrede in metafiziko reinkarnacij. Garuda Purana ima še ostala zanimiva poglavja: kako zdraviti vse vrste kačjega ugriza, mantra zdravljenja za kačji ugriz, o mineralih, opis metode meditacije na Višnuja, kot obreda čaščenja sonca, opis ostalih oblik čaščenja sonca, itd.

V prejšnjem tekstu o Garudi, me je zmotila še ena besedna zveza, ko je Garuda vstopal v ogenj. Ta izraz me je spomnil na sliko bojevnika Fudo Myo-o-ja. Fudo Myo-o na sliki je poosebljenje 大 – Bude Dainichi Nyorai-ja in je globoko spoštovan v japonskem Šingon budizmu. Myo-o je japonski izraz za sanskritsko besedo »Vidyaraja«, skupino vojaških ali srditih božanstev, ki so poznani tudi kot Mantra kralji, Kralji modrosti ali Kralji spoznanja.  Fudo Myo-o predstavlja dainičijevo srditost zoper zlo in neznanje. Plameni v ozadju pa pomenijo očiščenje uma. Fudo Myo-o ima v desni roki meč »kurikara« ali meč za pokoravanje hudiča,  ki predstavlja modrost in s katerim se odreže neznanje.
Vsi ljudje, tako ponosni na svoj razum,
so daleč stran od Njega.
Kdaj se jim bo posvetilo,
da je zavedanje tako preprosto. (Kabir)
Drevo življenja (telo z nadiji) je opisano v poglavju Joga vrhovne osebe v  Bhagavad – Giti.

»Četudi te štejejo za največjega od vseh grešnikov, vendar če se nahajaš na ladji transcedentalnega znanja, boš bil sposoben preiti ocean bede«. (Bhagavad – Gita)