Pred kratkim sem prebrala šalo o tem, zakaj moški ne jočejo. Pravi, da moški v preteklosti niso jokali, ker so bili tako vzgojeni. Danes pa ne jočejo, da se jim ne razmaže šminka. 
V preteklosti naj bi bil torej moški bojevnik, glava družine in neomajna avtoriteta. 

Pričakovali bi, da je kot tak imel dovolj testosterona, da tudi v spolnosti ni imel težav, če je že lahko nosil 30 kilogramov težek oklep in vihtel težek meč ...
No, tako si mi predstavljamo preteklost. Resnica pa nikoli ni črno-bela. Pritiski na moške se morda spreminjajo, zagotovo pa so bili vedno prisotni in včasih celo bolj hudi kot danes.

Srednjeveške zahteve!
V času, ko se je davek plačal na glavo in je več moških pomenilo tudi večjo vojno moč, so bili pritiski na ustvarjanje potomstva še kako veliki. Tudi plemstvo je bilo pod pritiskom, saj je bilo treba zagotoviti dovolj dedičev, da se rod ne prekine in da posesti ostanejo v lasti družine. 

Malo ljudi ve, da je cerkev celo dovoljevala ločitev, če moški ni bil zmožen zaploditi otroka ali če je bil impotenten. O tem, kako so bili v takšnih primerih povabljeni izvedenci in celo sosedje, da se v živo prepričajo, „ali moški zmore“, ste verjetno že brali v knjigi „Ščepec rešitve“.  

Zaradi vsega navedenega so recepture, kako si pomagati do več spolne moči in boljše plodnosti, stare toliko, kolikor je star človek. Zato so bili tudi v starih časih afrodiziaki enako vroča tema kot današnje zgodbe o čudežnih tabletah in drugih pripomočkih. 

Najbolj bran seksualni priročnik „De coitu“ (O spolnem odnosu) je bil napisan v 11. stoletju in je bil „vroče branje“ še naslednjih 500 let. Napisal ga je benediktinski menih (!) in eden izmed vodilnih intelektualcev tega časa – Konstantin Afričan. V njem navaja, da je vse napisano tudi osebno preizkusil (!). 

Ali ste presenečeni? Da, tudi naše predstave o meniškem življenju nimajo veliko skupnega z resničnostjo. Če se boste z nami odpravili na seminar „Dišeča spoznanja“ (5.-7.7.2015; prijave na delavniceszz@gmail.com), vas bo čakalo še veliko presenečenj. Samostani skrivajo marsikaj nepričakovanega. Krščanski menihi pa niso bili edini „izvedenci“ za to področje. Še veliko več so o tem vedeli v islamskem svetu. To je tudi razumljivo, saj ima tam moški več žensk in so tudi pričakovanja od njega sorazmerno večja. Tako so afrodiziaki celo dobili mesto v hadisih, spisih, ki se pripisujejo Mohamedu. 

Lestvica starega časa
Če pokukamo v „De coitu“, v njem najdemo veliko receptov, ki temeljijo na začimbah. V samem vrhu je ingver, ki je ena izmed redkih začimb, ki greje in vlaži, zato so jo imeli za najbolj primerno pri reševanju spolnih zagat. Današnje raziskave pa tem ugotovitvam pritrjujejo in navajajo, da ingver resnično povečuje število in gibljivost spermijev.

Zelo visoko se uvrščajo tudi žafran, cimet, klinčki in muškatni orešček. 

Med jedmi pa kot najboljše krepčilo veljajo mleko z žafranom in medom, mleko s klinčki, med in orehi, rukola s korenčkom, čičerika, začinjena z ingverjem, medom in cimetom itd.

Afrodizičnega slovesa žafrana in popra znanost (še) ni potrdila, pri ostalih pa so ugotovili, da res vplivajo na regeneracijo, povečanje energije in kakovost semenčic. Prav posebej zanimiva je raziskava, ki so jo izvedli na eni izmed indijskih univerz (bolj natančno o tem preberite v poglavju o klinčkih v knjigi „Ščepec rešitve“), kjer so primerjali učinke zdravila Penegra® (dejansko gre za generično obliko zdravila Viagra®) z izvlečki muškatnega oreščka ali z izvlečkom klinčkov. Mišji samci, ki so bili v tem primeru predmet proučevanja, so pod vplivom klinčkov naskakovali miške za 430 % več kot ponavadi, muškatni orešček pa jih je spodbudil za več kot sedemkrat (743 %). Nadvse učinkovito, mar ne?

Popru v bran lahko zapišemo, da sodi med razhudovke (tako kot jajčevci, paradižnik in paprika), za razhudovke pa vemo, da delujejo tako, da razvnemajo strasti. Če ne verjamete, le pomislite na temperament prebivalcev dežel, v katerih je taka hrana vsakodnevno na jedilniku.

Rožmarin je na seznamu afrodiziakov proslavila Vodica madžarske kraljice. 72-letna kraljica, ki je trpela zaradi protina, revme in je bila nasploh „zarjavela“, si je s pomočjo čudežne vodice, v kateri je bila nosilna snov destilat vejic rožmarina, tako opomogla in si povrnila vitalnost, da se je poljski kralj noro zaljubil vanjo. Vsaj tako pravi zgodovina. Znanost pa danes potrjuje, da je nekaj na tem, saj dokazani učinki rožmarina resnično potrjujejo, da izboljšuje prekrvavitev, povečuje celično energijo, izboljšuje gibljivost spermijev, krepi spomin in je eden izmed najmočnejših antioksidantov. 

Tudi cimet redno srečujemo na seznamu afrodiziakov. Njegovo blagodejnost v zadnjem času potrjujejo tudi poskusi na miših, ki so pokazali, da tudi uživanje cimeta izboljšuje številčnost in gibljivost spermijev. 

In če se vrnemo na začetek teh novic in intervjuju s Claudio Vigier, danes vemo, da je gibljivost spermijev neposredna posledica povečanja celične energije v mitohondrijih, ki jih poganjajo. 

Zdaj veste, od kod nam energija za vse, kar počnemo v tem projektu.

Sandra Klemenc
Vir: zazdravje.net/