Padli človek je pogojen, ko pa se včasih ne zaveda
svojih pogojenosti, si ob tem ustvari predstavo o sebi,
da je že nesebičen.
Ni narobe to, da si človek želi čim hitreje priti v ljubezen in
nesebičnost, ampak to, kadar to hoče zgraditi na jedru,
ki je tako, da to že po svoji naravi ne more biti.
Nesebičnost in ljubezen na laži, je zmeraj utvara.
|
Kdor ni ponovno rojen iz vode in duha, ne more priti v Božje kraljestvo
Prispeval/a: Mirjan Mesiček dne ponedeljek, 23. marec 2015 @ 00:12 CET
lahko sicer prestavljamo akcente svoje biti tako, da postajamo do
neke meje boljši, ker pa iz te biti ne gre za resnično dobroto, se
vsega tega skupaj zaradi tega izkušenj naveličamo in postanemo
spet slabi, torej se vrtimo v začaranem krogu le tega dvojega in
bolečih izkušenj, ki vse to spremljajo, ne da bi imeli moč iz vsega
tega izstopiti in postati resnično dobro.
Torej je edina rešitev izstop iz tega dvojega in to takrat kadar nam
je to omogočeno, vsak ima v sebi tudi resnično Božje jedro,
-(vsem, ki so ga sprejeli, da moč, da znova postanejo Božji otroci)-
le če temu damo v življenju prednost, ter to z vso bitjo in veseljem
sprejmemo, čeprav nam mogoče ni tako enostavno, ker nam
življenje v napačnosti in grehu bitje zagreni, oh da bi lahko tudi to
grenkobo pravilno uporabili, da bi se z vsem ljubečim srcem
oprijeli rešitve, odstranili vse vzroke, ki so nas pripeljali v napačno
življenje, z vsem srcem izstopili iz tega , saj še otrok lahko razume,
da je to edina možna in razumna rešitev.
Da bi bilo tako!