Že od predzgodovinskih časov je bil morda ritual najbolj pomembna človeška dejavnost. Preko celotnega sveta je obstajala stara in vedno živa tradicija svetega dejanja, ki se je odvijalo z namenom, da bi, ne le izboljšalo naše pogoje v vesolju, ampak tudi pogoje vesolja samega. Lahko bi celo rekli, da je človeška kultura izvorno kultura rituala.

Kljub temu pa je sodoben um zavrnil ritual kot iracionalen, vraževeren ali primitiven. Ideja, da bi naša dejanja lahko vplivala na mentalno ali duhovno kraljestvo, ali pa se povezala s kozmičnimi močmi, kot so zvezde in planeti, se zdi v nasprotju z mehanicističnim znanstvenim pogledom, ki meni, da so vse stvari materija, in da tisto, česar ni moč zaznati s čuti, dejansko ne obstaja.

Ne glede na to, pa je znanost dvajsetega stoletja odkrila, da je vesolje sestavljeno iz medsebojno povezanih energetskih polj, in da presega običajne časovno-prostorske omejitve. To je pogled na svet, ki je v nasprotju z običajnimi čutnimi predstavami o fizični realnosti, a ki po drugi strani ni tako različen od ritualističnega pogleda na vesolje kot organsko inteligenco in v katerem so človeška bitja njegov sestavni del in namen.

Danes prihaja do oživljanja interesa za ritual, kar je posledica našega ponovnega odkrivanja kulture mita. V akademskem svetu se na ritual sedaj gleda kot na umetniško obliko ali kot na sredstvo, ki povezuje družbo in ne več kot le na zanimivo vraževerje. Toda tak intelektualni pogled na ritual ne obravnava njegovega duhovnega pomena. Za akademike je ritual zanimiv kot starina ali kot relikvija, a ne čutijo potrebe, da bi ritual vnesli v naše vsakodnevno življenje. Prav tako ta zorni kot ne obravnava rituala kot nujnega tako za osebno kot za družbeno dobrobit.

Ali je ritual res samo neka eksotična ali vraževerna oblika delovanja, ki zahteva čudne raznoterosti kot ognje in peresa, ali pa je to katerokoli dejanje, ki je opravljeno z zavestnim namenom, pozornostjo in močjo?

Vsako dejanje, ki ga vedno znova energetsko napolnita misel in namen, pridobiva moč ter tako postaja različne vrste ritual. Dejansko, vsa naša dejanja imajo ritualno usmeritev, kajti dejanja imajo težnjo po ponovitvi in krepitvi ter zato projicirajo posebno energijo, ki bi nas rada povezala z določenimi silami v svetu, v katerem živimo. Glede na to, so celo osnovne življenjske funkcije, kot so prehranjevanje in dihanje, rituali, to je, ritmična dejanja, ki v nas pritegnejo raznovrstne kozmične energije.

Tako se naše najbolj pomembne dejavnosti približujejo ritualu. Umetniki in znanstveniki projicirajo energijo in namen v delovanje ter tako izražajo določeno rednost in namenskost, ki spreminjata njihova dejanja v neko vrsto rituala. Dejansko lahko poimenujemo ustvarjalno individualno izkušanje dela na smiselen način ritualistično. Najvišji ritual je meditacija, kjer vse, kar počnemo, postane prepojeno s pozornostjo in zavestnostjo.

Ritual in karma

Sanskrtska beseda karma, ki se običajno nanaša na učinke naših dejanj skozi različna življenja, izvorno pomeni “ritual”. Delovanje ali karma je vedno ritual; to pomeni, da, katerokoli delovanje, ki ga opravimo, sproži gibanje določenih sil, ne le osebne, ampak tudi kolektivne in kozmične narave.

Lahko bi rekli, da je vsako delovanje kot skok v tok. Mi lahko izberemo tok, v katerega bomo skočili, toda, ko smo enkrat v toku, pridemo pod vpliv sil toka, kar ni več stvar izbire. Karkoli že naredimo, nas to umesti v tok delovanja, ki ima svoj zagon, ki nas bo odnesel v določeno smer. Zavestna dejanja okrepijo energijo zavestnosti, kar povzroča rast naše pozornosti. Nezavestna dejanja okrepijo navado, inertnost in energijo nevednosti, ki nas umesti pod nadvlado zunanjega sveta.

Ko enkrat prepoznamo, da je delovanje karma, bomo naša dejanja prepojili s pozornostjo, ki jih bo naredila sveta. Potem bomo celo preprostim in vsakodnevnim dejanjem posvetili pozornost, da si ne bi dovolili, da bi padli v tok nezavednega delovanja, ki bi nas popeljalo v večjo temo in žalost.

Ne glede na to nas večina le redko prepozna karmično ali ritualistično naravo naših dejanj. To je zato, ker se učinki našega delovanja objavijo šele po določenem času. Nekatera naša dejanja sploh ne obrodijo sadov v sedanji inkarnaciji. In, dokler ne vidimo daljnosežnih posledic tega, kar počnemo, je težko doseči nadzor nad našimi dejanji.

Ritual in reintegracija

Če se odpovemo smiselnim ritualom, postanejo naša življenja brez smisla in naše delovanje nima nobenega drugačnega namena kot le osebno uživanje. Naše delovanje je brez kakršnegakoli kozmičnega pomena in postane le osebni posel, v katerega projiciramo osebno korist in poveličevanje, kot dejanski pomen naših življenj.

Ne glede na to koliko bomo osebno dosegli, pa naše delovanje ostaja omejeno in neizogibno prinaša žalost. V našem poudarjanju ločenega jaz-a nas naša dejanja ne uspejo povezati s kozmosom in globljo realnostjo onstran našega pogojenega življenja.

Da bi napolnili praznino, ki jo je ustvarila odsotnost resničnega rituala ali svetega dejanja, smo ustvarili, morda nezavedno, cel niz lažnih ritualov. To so rituali razvedrila, športa, politike in celo kriminala.

Naši rituali so postali posvetni in čutni, brez duhovnega cilja; postali so ponavljanje občutkov in, kar je še slabše, negativnih čustev.

Resničen ritual deluje v harmoniji z ritmi vesolja in nas povezuje z velikim tokom časa in preobrazbe, ki vodi v večnost. Resničen ritual podarja univerzalen pomen vsemu, kar počnemo, in vsem, s katerimi pridemo v stik, vključno s celotno naravo. Zahteva zaznavanje božanske prisotnosti v svetu in kozmične moči ter medigre vseh sil v naših življenjih.

Poleg tega ritual ni nelogičen in neznanstven. Ritual je morda končna znanost delovanja, s svojo lastno logiko, vsebino in redom. Pogosto je podrobna in natančna aktivnost, pri kateri celo drobna odstopanja lahko izkrivijo ritual, ali pa ga celo preusmerijo v negativno delovanje.

Ritual nas uči, da to, kar počnemo na osebni ali mikro-kozmični ravni, ustreza temu, kar se dogaja na univerzalni ali makro-kozmični ravni. Kaže nam pot, kako v življenju dosežemo harmonijo, če povežemo naša osebna dejanja z njihovimi kozmičnimi ekvivalenti in tako združimo človeško in kozmično v zavestnosti kozmičnega bivanja. Dokler ne odkrijemo te notranje resnice o ritualu, so naša življenja precej zmedena in površna.

Naše psihično okolje

Ritual priskrbi smiseln način obravnave našega subtilnega ali psihičnega okolja, ki je sestavljeno iz raznovrstnih mentalnih in čustvenih sil, ki napolnjujejo naša življenja. Čeprav te sile niso vidne, tako kot tudi ne zdrave in bolne bakterije, ki jih najdemo v zraku, ki ga dihamo, pa kljub temu prinašajo določene učinke. Tako kot naše fizično, tudi naše subtilno ali psihično okolje zahteva pozornost. Nečisto fizično okolje prinaša bolezen in isto velja za nečisto psihično okolje. Če ne prezračimo našega bivališča, nam bo postani zrak prinesel bolezen. Postano čustveno in psihološko področje ima enak učinek na notranjem nivoju.

Večina tega, kar so tradicionalne kulture prikazovale kot demone in duhove, so le negativni energetski vzorci v našem subtilnem okolju ali astralnem področju. To je temelj dela različnih yogijev, šamanov in psihičnih zdravilcev, in obenem tudi izvorna naloga duhovnikov in čarodejev.

Veliki yogiji in modreci so se vedno zavedali subtilnega okolja. Če prepoznamo te subtilne sile in se jim prilagodimo - tako kot, če si oblečemo dežni plašč, ko se odpravimo v deževen dan – bomo odkrili, da se večini naših težav v življenju lahko izognemo, in da se bo v nas odprla nova razsežnost duhovne rasti.

Načini psihične zaznave

Obstajajo številni načini, s katerimi lahko prebiramo naše notranje okolje. Najboljša stvar je morda intuicija. Resnična intuicija je oblika zaznave in ne le domišljija ali čustvo, kakor tudi ni proizvod želenega razmišljanja. Na nesrečo je večina tega, za kar mislimo, da je resnična zaznava našega psihičnega področja, le domišljija ali pa resnična intuicija, ki se je pomešala z zmotno domišljijo. Razvoj resnične intuicije zahteva urjenje in koncentracijo, vizualizacijo, mantro in meditacijo.

Obstajajo osebe, ki posedujejo določeno stopnjo psihične zaznave, vendar ti psihiki niso vedno v resnično pomoč, celo če je njihovo znanje v določenih ozirih korektno. Številni psihiki posedujejo svetlobo, ki lahko kot blisk osvetli nekatere vidike v naših življenjih. Toda omejena svetloba je lahko zavajajoča. Čeprav blisk svetlobe lahko razsvetli določeno stvar, se človek ne more zanesti nanj tako kot na popolno razsvetlitev. Človek ga ne more, na primer, uporabiti za vožnjo avtomobila v noči. Psihična zaznava mora biti integrirana v celovito duhovno vizijo, odprtost za razsvetlitev ali za samo-uresničitev kot življenjski cilj. Meditacija, ki nam pomaga opazovati in razumeti delovanja uma, je osrednja stvar za kakršenkoli jasen psihičen vpogled. Odstranjuje omejitve ega, ki poskuša izkriviti našo zaznavo in jo obdati z željo.

Oblike rituala

Najboljši način spreminjanja našega subtilnega okolja je uporaba različnih ritualov, ki proizvedejo subtilne energije, ki lahko razjasnijo ali spremenijo psihično kraljestvo. Lahko se naučimo zapreči latentne subtilne sile, ki obstajajo v fizičnem svetu. Večina ritualov vključuje invociranje in darovanje raznovrstnih esenc ali dragocenih podrobnosti iz sveta narave. V tipični hindujski puja (ritualno darovanje) so vključene esence petih elementov in njihove ustrezne čutne kvalitete.

Zemlja - dišavno olje (kot sandalovina),
Voda - sveže sadje ali čista voda,
Ogenj - plamen oljne svetilke,
Zrak - kadilo,
Eter - cvetje.

Od teh je morda najbolj pomembno kadilo, ker ga je najlažje uporabiti. Kadilo ustvarja subtilne vonjave, ki odstranjujejo zastalo energijo iz našega psihičnega okolja. Uporaba svetlobe belega ognja je druga univerzalna pot učinkovanja na subtilno kraljestvo svetlobe okoli nas. V skladu z yogijsko znanostjo je najbolje, če uporabimo kot gorivo za svetilko hranilno olje. To pomaga nahraniti pozitivne energije in entitete iz našega subtilnega okolja. Očiščeno maslo velja za najboljše olje za svetilke, vendar pa lahko uporabimo tudi druga rastlinska olja. Sveče so sicer koristne, vendar ne prinašajo istega učinka kot hranilno olje in svetilka. Lesni ogenj je še bolj poln moči, vendar bi moral biti omejen na posebne dogodke.

Ritual na splošno potrebuje nek oltar ali sveto sobo. Kot katerokoli dejanje, tudi to zahteva primerno področje delovanja, da bi bilo opravljeno ustrezno. Ritual je način ohranjanja vrta koristnih astralnih sil. In kot vsak vrt, moramo tudi tega ustrezno negovati. Z ustvarjanjem svetega ozračja ritual očiščuje in poduhovlja subtilno okolje.

Glaven način, s katerim ritual napolnimo z močjo, je uporaba mantre ali ponavljanja svetih zvokov. Mantra nam pomaga, da v ritualu sodelujemo mentalno, kar je nujno, če želimo ritualu podariti resnično moč. To je tako zato, ker je ritual način notranjega delovanja ali znanja in ne le mehanski postopek.

Obstajajo različne mantre, ki so povezane z različnim ritualnim delovanjem. To so lahko posamezni zlogi kot OM, besede slavljenja božanstva, besede daritve ali drugi primerni ukrepi. Le preko mantre, ki je notranji ritual ali ritual uma in ne zahteva nobene zunanje substance, lahko usmerimo vsa naša dejanja v ritual.

Ritual in bolezen

Večina fizičnega in psihičnega nereda se začne z neurejenostjo našega psihičnega ali čustvenega okolja. Da bi se bolezen objavila na fizični ravni, mora prej nastati na psihični ravni. V auričnem področju mora priti do nekega zastoja ali do neke stopnje psihične ranljivosti. Zato čiščenje našega psihičnega okolja na vsakodnevni osnovi prinaša pomemben ključ za fizično in mentalno zdravje, kot tudi pomoč pri duhovni praksi.

Vsak del našega okolja ima svoje posebne zahteve. Kuhinja, kjer se pripravlja naša hrana, bi morala postati svet kraj. To je mogoče doseči s tem, da pripravljamo našo hrano z držo ljubezni in spoštovanja. Spalnica, kjer spimo in zapuščamo naša telesa, da bi se vrnili k naši duši, prav tako zahteva lepoto in posvetitev. Sobe otrok, katerih delno razviti umi in telesa so bolj ranljiva ob negativnih psihičnih vplivih, morajo tudi biti zaščitene. Naše delovno mesto, kjer se povezujemo z zunanjim svetom in njegovimi destruktivnimi vplivi, prav tako zahteva zaščito.

Medtem, ko je najbolje, če si ustvarimo oltar ali meditativno sobo, pa moramo ob tem vzeti v obzir potrebe različnih področij, na katerih živimo in izvajamo temu ustrezne rituale. To ne pomeni, da bi morali cel dan posvetiti ritualom. Prav tako kot ni nujno, da bi si cel dan umivali zobe ali pometali po tleh. Toda določeno obdobje ritualnega delovanja, recimo okoli ene ure, je lahko v veliko pomoč.

Večina skupnosti je razvila določene vrste ritualistov, kot so duhovniki, yogiji, šamani ali čarodeji. v nekaterih skupnostih so dobili to vlogo celo umetniki in zdravniki. Takšni poznavalci rituala so pomembni za izvirne zakramente ali posebne dogodke, kot so recimo rojstvo, smrt, poroka ali selitev v novo hišo. Vendar so te vrste ritualistov včasih degenerirale in promovirale izrabljanje, kar pa ni razlog za to, da bi zavračali vse. Vsa področja človeškega življenja so izpostavljena zlorabi, kar pa ne odvzema vrednosti določenemu delovanju kot takemu.

Ritual in družba

Ritual je še posebej pomemben za kolektivno življenje, za dobrobit družbe kot celote. Kolektivni rituali pomagajo očistiti kolektivno mentalno polje njegove negativne karme in pomagajo ustvarjati mir in harmonijo v družbi ter odlagajo vojno in druge družbene nerede.

Eden od najbolj preprostih ritualov je kolektivna molitev za mir. Takšne molitve bi morale biti vedno usmerjene proti miru za vsa bitja, za celotno kreacijo in ne le molitve za določene dežele, religije ali skupine. Ločen interes, ki ga ustvari “partikularistična” molitev dejansko prinaša le nadaljevanje konflikta.

Eden od velikih problemov v sodobnem svetu je ta, da nimamo več smiselnih kolektivnih ritualov. Naši kolektivni rituali so postali negativni rituali dramatičnosti, čutnosti, spolnosti in nasilja, ali političnega delovanja s ciljem, da se porazi nasprotnika. Dokler teh vplivov ne bomo nevtralizirali s pozitivnimi rituali, se stanje na svetu ne more izboljšati.

Rituali so še posebej pomembni za mlade ljudi, ki ne potrebujejo le družbeno povezanost, ampak tudi povezanost s svetom narave in duhovne realnosti, saj bodo le tako lahko odkrili kdo so. Če tega ni, se mladi ljudje počutijo odtujene in brez harmonične povezave z življenjem. Pomanjkanje smiselnega rituala je gotovo visok činitelj kriminala, potrtosti in nagnjenja k samomoru med mladimi.

Ritual in meditacija

Nekateri veliki duhovni misleci, kot recimo J. Krishnamurti, navidez nasprotujejo uporabi kakršnegakoli rituala. Takšni kritiki pravijo, da nas ritual poveže s kraljestvom delovanja, in da ritual, ki je neko zunanje delovanje, ni koristen na poti do razsvetlitve ali samo-uresničitve. Čeprav lahko takšni ugovori odsevajo vzvišeno stanje zavestnosti, pa se ne posvečajo resničnemu namenu rituala. Ritual nas poveže s kraljestvom delovanja le, če ga opravljamo na osnovi osebne želje. Če ga opravljamo z namenom, da bi ohranjali naše življenje v skladu z določenim redom, potem je pomemben za vse nas, tudi za tiste, ki so morda razsvetljeni.

V pravem smislu ritual pomeni tudi pravilno delovanje, in vsako pravilno opravljeno delovanje, z modrostjo in sočutjem, je ritual. Dokler živimo, se ne moremo izogibati delovanju. Da ne bi bili vezani na delovanje, to ne sme biti ritual v osebnem smislu, ampak sredstvo za povezovanje s kozmičnim bivanjem in njegovim gibanjem.

V tem smislu je meditacija najvišja oblika rituala ali pravilnega delovanja. Le redki med nami lahko vstopijo v stanje spontane meditacije, kjerkoli se za to odločijo, vendar pa lahko vsi izvajamo rituale, ki pomagajo pripraviti mentalno polje ali ustvariti sveto ozračje, v katerem lahko pride do meditacije. Dokler izvajamo dejanja na tak pripravljalni način, nam ne morejo škoditi. Od zunanjih ritualov, kot so ognjene daritve, se pomikamo proti notranjim ritualom, kot so recimo mantre, da bi končno prišli do najbolj notranjega rituala, ki je meditacija. To je resničen način delovanja za človeška bitja.

Navsezadnje je celotno naše delovanje ritual in vsako dejanje povzroči gibanje določenih sil, ki vodijo do razsvetlitve ali do nevednosti. Ni nevtralnega delovanja. Bistvo vsakega rituala je v tem, da bi postali zavestni naših dejanj in jih povezali s koristnimi silami vesolja.

Ponovno razvijanje znanosti o ritualu je zato duhovno in psihološko prizadevanje najvišjega reda. To je eden izmed izzivov prihajajočega tisočletja. Ritual ustvarja ustroj, ki podpira naša osebna in kolektivna življenja.

Prevod: Anton Rozman
Vir: www.teozofija.info