V Štihovi dvorani Cankarjevega doma bo v četrtek, 5. januarja, ob 19. uri potekala slovesnost ob 70-letnici revije Sodobnost, ki je ena od treh najstarejših kulturnih evropskih revij. Sodobnost je lep dokaz kontinuitete slovenske kulture, je v intervjuju za današnje Delo dejal glavni urednik revije Evald Flisar. Skozi desetletja se sistemi, vlade in ideologije rušijo, medtem ko kultura ostaja, je še dodal.

Na prireditvi se bodo z branji predstavili nekateri sodelavci revije, razglasili pa bodo tudi nagrajence natečaja za najboljši slovenski esej. Mesečnik za književnost in kulturo Sodobnost pozorno spremlja kulturne premike doma in po svetu, vzgaja nova literarna imena, predstavlja in osvetljuje manj znane vidike filozofske in alternativne misli in poroča o novostih na knjižnem trgu. V Sodobnosti so se v zadnjih desetletjih predstavili številni sodobni slovenski in tuji pesniki, pisatelji, dramatiki, kritiki in misleci, je zapisano na spletni strani revije.

Sodobnost je dolga leta veljala za revijo levice. Danes to ne drži več. Flisar je za Delo povedal, da bodo v obdobju njegovega urednikovanja vrata revije odprta tako levo, kot desno mislečim in se bo v njej mogoče svobodno prepirati. Po njegovem mnenju je za prihodnost Sodobnosti najbolje, da ostane politično neopredeljena revija, še naprej pa naj bo zavezana domišljiji domačih in tujih piscev. "Predvsem takih, ki nas na poti iskanja osebnih in splošnih resnic znajo zvabiti s sabo. Ki nas znajo (čeprav to ni njihov namen) tudi še kaj naučiti," je za STA povedal Flisar.

Kot je zapisano v Enciklopediji Slovenije, je revija Sodobnost v svojih začetkih (1933-1941) kazala prvine marksistične usmerjenosti. Opozarjala je na zaostren položaj v družbi in ocenjevala takratno dogajanje v umetnosti in književnosti doma in po svetu. Okoli nje so se zbirali predvsem levo usmerjeni intelektualci in knjižni ustvarjalci. Po drugi svetovni vojni se je preimenovala v Novi svet. Združila je večino leposlovnih ustvarjalcev in razširila področja zanimanja. Poleg kulturnih in umetnostnih tem je obravnavala tudi filozofska, sociološka, politična in druga vprašanja.

V začetku leta 1953 se je Novi svet preimenoval v Našo sodobnost, ta pa leta 1963 nazaj v Sodobnost. Od druge polovice sedemdesetih let je revija objavljala tudi zanimive ankete in pogovore s književnimi ustvarjalci in drugimi pomembnimi osebnostmi tega obdobja. Najopaznejši pečat so vsebinski usmerjenosti revije vtisnili glavni uredniki. Doslej se jih je izmenjalo deset: Josip Vidmar, Ferdo Kozak, Stanko Leben, Juš Kozak, Boris Ziherl, Drago Šega, Dušan Pirjevec, Mitja Mejak, Ciril Zlobec, od leta 1999 pa je glavni urednik revije Evald Flisar.
www.dnevnik.si