Obstaja izrek v vsem iščite dobro. In tudi v vsem je dobro, bolj pametni so rekli vsaj samo, v vsem je nekaj dobrega, in so spoznali da je to nekaj nepristransko spoznanje glede na neobarvano resnico..Vendar dogmatično razumljeno , je oboje slepilo. Skratka , če se že reče v vsem, in če pridemo do nečesa v čem dobrega ni, če že živimo po tem izreku, ali ni potem edino dobro to videti. Tu seveda ne govorim o egocentrično obarvanih sodbah in okrivljenju da nekaj ni dobro ampak o resničnem neobarvanem stanju nečesa. Torej dobrega ni v tem, ampak v sami nepristranski jasnosti. Tudi ni dobrega v obsojanju tega, kajti kar dobro ni, ima že tako sodbo nad sabo. Dovolj je to videti in prav ravnati. Torej naslednje dobro, je pravo ravnanje po tem spoznanju. Človek dela zelo velike napore, da bi, nekaj svojega postavil za dobro ne glede na sam temelj tega in si zmeraj najde izgovore za to početje, pa tudi rad bi si olajšal življenje.
Piše ,tako:
Pri vsem, kar se dogaja, LAHKO preprosto rečemo: »To je dobro.« To nam prinese olajšanje.
In iz tega občutka iščemo razloge, zakaj je to dobro. In z iskanjem dobrih stvari glede tega, to RESNIČNO POSTANE DOBRO!

Vendar to ni postalo dobro to je tako kot je, ampak, naše nepristransko spoznanje glede tega, in pravo ravnanje je tisto, ki je dobro. Poudarjam resnično nepristransko, ker brez tega ni resničnega spoznanja. Vsaka pristranskost ne vidi resnice in je obarvana z osebnimi in egocentričnimi interesi, tudi tako imenovana egocentrična nevtralnost.
Kajti ko je to, kar dobro v nas ni, popolnoma razformirano in za vekomaj odstranjeno, komaj takrat se lahko govori o dobrem v resničnem enem pomenu besede.
Če smo to videli,in prav ravnali je vse v redu, če ne, bo prišlo tisoče laži, zakaj je nekaj dobro, ki v samem temelju to, ni in ne more biti.

[ Odgovori na to | # ]