Moj namen ni v tem , da bi očrnil sodobno znanost, ki je mnogo doprinesla k temu, da lažje živimo. No, pa vendarle izkustveno znanje prodobljeno s preiskusi in izkušnjo, je nastopilo zmagoslavni pohod s ciljem, da se bo - čeprav zveni to danes nenavadno - po znastvenih normah ( ponavljanje preiskusa in "objektivno" dokazovanje) končno razvilo v celostno, obširno znanje.

To vedenje brez notranjega pa je in ostane vedenje iz druge roke. To je znanost, s pomočjo katere dvigne človek pogled iz svoje mračne nevednosti do nečesa sijočega v daljavi, kar ga pa slepi. Dejansko išče pravo vedenje, ki ga lahko najde le v sebi, vedno zunja svojega ega.

Danes postaja vse jasneje, da ima stanje zavesti znastvenika enako odločilno vlogo kot njegova metoda. Znastvenik gotovo ni povsem objektiven, je sredi znastvenega procesa. Mnoga odkritja in pomembne iznajdbe so nastale, s pomočjo intuitivnega navdiha in spontanih prebliskov, kar dokazuje, da dejansko "obstaja med nebom in zemljo več" od tistega, na kar kaže in dokazuje znanost po svojih veljavnih normah.

To je norma, ki sta jo psihologija in socialna znanost že zdavnaj opustili. Vztrajajoče, konzervativno in ravno zato neresnično, se izkaže kot trdoživo in pogosto nekaj čisto drugega kot znastveno. Toda le kako bi lahko bilo drugače, če pa smo zaradi precenjevanja samih sebe v najglobjem bistvu slepi.

Je naša zavest stroj?
David J. Chalmers, direktor Centra raziskav zavesti na Univerzi Arizona je sledil vprašanju zavesti kompjuterja in ni razločeval med bitjem iz mesa in krvi ter bitjem iz kovine, plastike in električnih integriranih vezij. Rekel je: " Če se lahko enkrat najprej pogovorimo s kompjuterjem o vsem od Kanta do Lige Šampionov, kje je potem razlika v zavesti nekega človeka?"

Pri običajni raziskavi možganov smo soočeni s 100 milijardami celic, ki medsebojno komunicirajo s preko 100 bilijoni povezav in 90.000 kilometri "kablov". In kako naj bi univerzumu, ki ga ocenjujemo s 70 trilijardami sonc ( ena 7 z 22 ničlami) iskati izven zemljska živa bitja? In kdor bi raziskoval začetek življenja na zemlji, mora iti nazaj za 3 do 4 milijarde let.

Če potem še razčlenjuje začetek univerzuma, potem mora celo upoštevati časovno obdobje okroglih 13, 7 milijard let. Atronomi, ki pobliže raziskujejo sio teže, izhajajo iz tega, da običajna materija predstavlja le 4% mase vsemirja, razliko pa indentificirajo kot tako imenovano "temno materijo", o kateri nič ne vemo. Že samo zaradi tega se lahko upravičeno vprašamo: Koliko je vredna neka teorija, ki ne more pojasniti 96% univerzuma?
Lep pozdrav,
Miran.

[ Odgovori na to | # ]