Poznati dobro tako celostno,
da si ga zmožen udejanjiti ko si na prestolu
in tudi, če se rodiš kot največji revež.

Velikokrat zaradi nevednosti, so nam važne zunanje reči, ki nas pogojujejo od bogastva do ugodnih okoliščin in so kljub temu, da si jih želimo, večkrat ovira kot pomoč, da bi udejanjili resničnega človeka v sebi.

Mnogi mislijo da je bogastvo trajno, vendar s tem se zelo uštejejo. Človeku je dano včasih bogato, včasih revno življenje, vse z namenom, da bi se naučil bistvenega iz bistvenega živet, v obojem biti popolnoma pošten in spoznati resničen pomen življenja, postati iz božje biti ljubeč Božji človek.

Zato mi je blizu to; Ne zavidaj bogatemu človeku, kajti Bog mu je namenil preizkušnje o katerih se tebi niti sanja ne.

Zato je bolj od vseh zunanjih danosti, važna ta naša božja zmožnost, da iz katerih koli možnosti zmoremo in znamo narediti najboljše.

Da bo pa jasno vsem, ne govorim o pridobitništvu, ampak o res pravem načinu življenja, ki je res vsem kakor tudi tistemu, ki ga živi v blagoslov.

Več kot vse zunanje stvari in okoliščine, je čila božja zmožnost v našem srcu, da iz katerekoli situacije kakorkoli se že rodimo zmoremo ubrati pravo pot. Če to imamo, imamo vse, celo spoznamo, da ničesar več ne potrebujemo, če tega nimamo, nam nič ne pomaga, pa karkoli že imamo.

Pri ljudeh, ki imajo to čilo božjo zmožnost in iz nje živijo ni tako, da samo govorijo, da jih ne pogojujejo zunanje stvari, ampak je to popolnoma res. V svetu ni bilo nikoli enakih možnosti.

Ko človek zablodi, ne gre toliko za slabe možnosti, ampak bolj za to, ker nismo sposobni preceniti svojega resničnega stanja, v katerem smo se rodili, ga sprejeti in iz svojih danih zmožnosti v skladu s tem ubrati za nas najboljšo življenjsko pot v svojih možnostih.

Pri bistvenem je prav, da si izberemo pravo solucijo, tudi, če je še tako revna, to je zmeraj bolje, kot če si izberemo še tako bogato in napačno.

Mnogi najbolj trpijo, ker namesto, da bi izhajali iz tega čakajo na ugodne okoliščine. To pa je kot čakanje na Godoa, ki se v gledališki igri konča z besedami Godo pride jutri.

Kljub temu, da precej vem,
sem raje kot da slediš meni,
da slediš temu, kar imenujemo Bog.
Ne bi ti pomagalo znanje o tem,
ampak pristno doživetje in razumevanje tega.