V mnogo knjigah, ki sem jih prebrala o Reikiju sem zasledila kako opevajo občutke, ki jih reikist dobi z uglasitvami (iniciaciami) in kako dobro se ljudje počutijo po prejemu Reiki energije.

Osebno se mi zdi, da je o dejanskih posledicah Reikija, ki včasih tudi niso tako prijetne, premalo napisano. Predvsem tisti, pa seveda to velja za vse stopnje, ki so prejeli iniciacijo v drugo stopnjo Reikija in so se resno podali na raziskovanje samega sebe, bodo dobro vedeli o čem govorim. Druga stopnja namreč vključuje tudi zdravljenje psihičnih vzrokov bolezni, odpravljanje energetskih blokad, energetsko harmonizira posameznika, ga prečisti. Na drugi stopnji celo preobražamo karmo.

Zdravljenje in odpiranje starih potlačenih čustev in travm ni lahko. In ker so določene zadeve v osebi lahko pokopane že dolgo časa, je včasih potrebno toliko več časa, da se te rane odprejo, skristalizirajo in odpravijo. Zato se dostikrat zgodi, da četudi redno delamo Reiki, se rezultati včasih kar nočejo pokazati in včasih se nam zazdi, da je delo brez rezultatov. Bolj, ko so stvari pokopane v podzavesti, težje jih bo dobiti na plano in se z njimi spoprijeti. Bolj kot je psihična rana globoka in potlačena, več bolečin in težav lahko imamo na fizičnem telesu. Zato včasih bolečine, ki jih fizično čutimo kar ne minejo, kljub temu, da redno izvajamo prakse.
Ko se bo pozdravila dejanska psihična rana, se bo sčasoma pozdravila tudi fizična. In ko je potlačenih čustev, travm pri osebi veliko, se lahko zgodi, da je kombinacija bolezni ali težav na fizičnem telesu dejansko lahko zapletena. Pravijo, da vse fizične bolezni izvirajo iz človekove notranjosti. Morda je pri kakem zlomu ali udarcu to težko razumeti. Ampak v določeni literaturi se najdejo razlage tudi za te in druge težave (glej Louise L. Hay). Osebno me bolj zanimajo kronične bolezni, ki se na človeškem telesu manifestirajo dolgo let. Za raka je pogosto pisano, da ga človek dobi, ker v sebi zadržuje jezo in dolgotrajno tlači svoja čustva. Seveda je to dokazati z znanstvenega ali medicinskega vidika nemogoče.

Primer zdravljenja moje mame

Moja mati je kronično bolna. In bolna je zelo kombinirano. Doživela je že dve možganski kapi. Trpi za hudimi alergijami, ugotovili so ji nepravilno delovanje ščitnice, vid se ji zelo hitro slabša, v rokah trpi za hudim artritisom. Pred nekaj leti so jo operirali in ji odstranili maternico in jajčnike, pa se težave na tem področju še niso umirile. Leta nazaj si je tudi hudo zdrobila gleženj, zaradi česar ima sedaj težave pri hoji. In lahko bi še nadaljevala.

Takoj, ko sem se iniciirala v Reiki prve stopnje, sem z njo opravila sklop tretmajev celostnega Reikija. Moji mami se bolečine niso izboljšale. Še vse prej kot to, mama je trpela za bolečinami, ki so se pojavile po celem telesu. Pravila mi je, da jo je bolela celo konica jezika. Velikokrat sem jo videla, kako je sedela in bila čisto na tleh od bolečin. Ob vsakem premiku mišic, so se pojavile bolečine. Bila sem prepričana, da ji škodim. Tako slabo se je počutila in izgledala, da sem enostavno Reiki za nekaj časa opustila. Vse dokler mi moj mojster ni v knjigi Magick of Reiki pokazal poglavje, v katerem je opisana zdravilska kriza (prevod je opisan spodaj). Ko sem nadaljevala z delom, se je mami nekaj bolečin umirilo.

Sčasoma je ugotovila, da je bolečina na področju levega jajčnika (ki ga več nima, ampak je bila verjetno prisotna t.i. fantomska bolečina) izginila. Sprotne alergije sem še naprej zdravila z Reikijem in prav tako z izis nihalom, da so se umirile.
Ko sem se iniciirala v drugo stopnjo, sem pri delu z mamo začela uporabljati še reikijske simbole. Tukaj sem naletela na drugo večjo zdravilsko krizo. Tudi, če sem Reiki spustila na glavo samo za par minut in uporabila kak simbol, je imela mama burne reakcije. Kot da bi se ji grlo odprlo in glava počila. Ven je prišel bes in pokopana jeza, ki je bila usmerjena na ljudi, ki so jo izkoriščali. Za nekaj časa je situacijo videla tako kot je. Čutila je kako dejansko besna in žalostna je zaradi določenih ljudi okoli sebe, ki ji prizadevajo bolečine. Jaz sem takoj ocenila, da je bes legitimen, ker vem kako preveč prijazna in ponižna zna biti moja mama, zaradi česar jo ljudje izkoriščajo in na njej sproščajo svoje frustracije. Mama se nikoli ne brani in vedno samo sklanja glavo, da drugi lahko teptajo po njej. Ker je prebolela že dve možganski kapi sem se ustrašila, da bi se ta bes premočno manifestiral in ji škodil.

Potem pa lahko rečem je nastopila tretja kriza; morda nekoliko drugačna, pa še vedno kriza oz. realnost zame. Ugotovila sem, da si včasih ljudje tudi enostavno nočejo pomagati. Pri moji mami sem to opazila, ko je Reiki začela zavračati in z zdravljenjem odlašati. Videla sem, da ni pripravljena upoštevati mojih navodil in je k meni po Reiki prišla samo še kdaj pa kdaj. Sama pa sem jo včasih tudi zavrnila, ker ni hotela razumeti, da morava pri zdravljenju sodelovati skupaj in da pri takem delu ni hitrih in magičnih rešitev. Ko sem jo opomnila, da se med zdravljenjem lahko spet pojavijo neprijetni simptomi in da lahko na površje pridejo stare bolečine, sem opazila, da stvari noče jemati resno. Jaz pa njenega besa, jeze in bolečin nisem mogla kontrolirati, saj sama ni hotela priznati, da sploh obstajajo.

Primer zdravilske krize iz knjige Magick of Reiki: Christopher Penczak, str 65-

… V tem poglavju smo že prej omenjali čiščenje zdravilca po uglasitvi in prav tako osebe, ki jo je prejela. Ko sem prvič razložil očiščevalni proces perspektivnim klientom, sem ga opisal kot 'zdravilsko zavedanje'. Ampak, ko si na strani, ki sprejema to zavedanje, ji praktiki raje rečejo kar 'zdravilska kriza'. Skozi Reiki bo učitelj raziskoval koncept osvoboditve, zavedanja in krize s študenti. Jaz nisem imel takega ozadja, ko se je meni zgodila moja prva zdravilska kriza.
Z Reikijem sem se začel ukvarjati, da bi pomagal svoji materi z bolečinami v nogi. Magika, čarodejstvo in kristali niso pomagali in dober prijatelj mi je tako povedal za Reiki. Ker se mama ni želela voziti na tečaj, sem na tečaj šel sam, da bi lahko 'delal Reiki' zanjo.

Sprva so bili rezultati fenomenalni. Njena bolečina je popolnoma popustila za več ur. Ko pa se je zdravljenje 'poleglo' so bile bolečine še hujše kot preden sva začela z zdravljenjem. Edini nasvet, ki sem ga dobil od drugih je bil, naj z Reikijem samo nadaljujem in to je bil pravi nasvet. Njena telo in energija sta se podzavestno držala energijskih blokad. Vsi se oklepamo stvari, ki so nam znane. Tudi, če se zavestno želimo pozdraviti ali spremeniti, je to lahko grozen vidik, in zato se deli nas upirajo ne da bi mi to sploh vedeli. Energija bo odplaknila 'nesnago', ko bo pravi čas za odhod. Vse kar vi lahko naredite je, da to energijo naredite dostopno in da pomagate osebi, ki Reiki prejema, raziskovati njegove misli in občutke, ki bi lahko zaustavljali proces zdravljenja.

Ker nisem bil izkušen v mislih in občutkih, ki se lahko pojavijo na površje med zdravilnimi seansami, ampak sem poznal samo fizični aspekt Reikija, sem mislil, da mami zadajam bolečine. V tistem času praktiki v zdravniški skupnosti niso bili tako seznanjeni z Reikijem kot so sedaj. Ko sva šla po zdravniško pomoč, je zdravniška sestra rekla: Hm, Reiki. O tem ne vemo prav veliko. Lahko povzroča več slabega kot dobrega. O tem ne vemo veliko, niti o tem, da bi vedeli kako deluje. Prestrašila me je in z mamo sva nehala delati z Reikijem, in blokade so ostale še kar nekaj časa.

Če pogledam nazaj, bi moral nadaljevati z Reikijem in dovoliti, da bi se proces odvil sam. Ampak sva oba dopustila, da naju je strah premagal. Če bi bil seznanjen s konceptom zdravilske krize na fizični, emocionalni, mentalni in spiritualni ravni, bi morda bilo drugače. Zdaj, ko se tega zavedam in svoje kliente na to opozarjam, lahko zdravljenje ponesemo na globjo raven in delujemo s svojo energijo na vseh ravneh zavedanja …

Moje Reikijsko delo (s klienti) zajema celostno delo s človekom. Reiki bo vedno naredil svoje. Če ga oseba res ne bo eksplicitno zavračala, bo Reiki energija sama tekla na področja, kamor je to potrebno. Zdravljenje določenih težav ali bolezni je lahko dolgo. Zato lahko pri reikistu nastopijo dvomi ali t.i. krize. Reikist naj nadaljuje s svojim delom. Napisane so knjige s katerimi si reikist lahko pomaga, kjer lahko izve še za več izkušenj drugih reikistov, več tehnik, več praks in oblik Reikija. Vsak reikist pa ima svojega mojstra, ki mu mora pomagati ob takih krizah in vprašanjih, ki se mu porajajo pri njegovem delu.

Delo klienta in reikista je v mojih očeh skupno delo. Kot ''zdravilka'' o človeku vodim kartoteko, človek k meni ne pride samo po Reiki terapijo, ampak tudi na pogovor in še kaj. Namen mojega dela je počasno odpiranje težavnih področji in celostno zdravljenje osebe. Poleg Reikija uporabljam še druge tehnike in metode, ki mi pomagajo pri mojem delu. Reiki zame ni samo polaganje rok, je tudi ukvarjanje s človekom in svetovanje na področjih, kjer to potrebuje. Ne polagam samo rok na klienta, če bo potrebno in če bo želel mu bom svetovala tudi z jogijskimi vajami in različnimi metodami sproščanja.

Moje osebno mnenje je, da vsak reikist, ki bo po iniciaciji delal z Reikijem na sebi, bo slej ko prej naletel na temne trenutke, ki jih lahko ta metoda prinese ali sproži. Ravno tako pa se bo reikist srečal tudi s težavami pri delu z drugimi ljudmi, ki mu bodo včasih znale povzročiti dvome v svoje delo.

Ljudje pravijo, da bo Reiki pomagal, če vanj verjameš. Jaz pa pravim, da to pomaga, ni pa samo to tisto, kar daje rezultate reikistom in posledično njihovim klientom. Reikist prejme iniciacijo, za kar prejme diplomo in to mu daje neko legitimno znanje. Ampak samo to ni dovolj. Poznam veliko ljudi, ki so v Reiki iniciirani pa z njim nič ne delajo. Reikist, ki bo ali dela z drugimi ljudmi se naj izobražuje. Izobražuje se naj na različnih področjih; od različnih sistemov polaganja rok, do tehnik čiščenja in harmonizacije samega sebe kot tudi klienta, pomaga kakšno znanje o uporabi kristalov pri zdravljenju, kot morda delo z nihali ali morda celo delo še z drugimi sistemi, ki mu bo prinesli uravnotežen um in telo. In še enkrat poudarjam, da vsak reikist ima svojega mojstra, da mu kar najbolje pomaga pri uporabi te čudovite ''zdravilne'' metode. Vsak človek pa dobi takega mojstra, kot si ga zasluži.

Karmen K