Reiki, ki se v zadnjih letih intenzivno pojavlja v novodobni (New age) literaturi, je ena od tehnik samorazvoja. Za razliko od drugih pa je popolnoma univerzalen v svojih načelih in še bolj pomembno, zaradi prenosa uglasitev oz. iniciacij, efektiven. Sama energija Reikija in način prenašanja je univerzalen, torej neobremenjen z religioznimi ali ideološkimi idejami. V praksi to pomeni, da se v Reiki lahko inicira kdorkoli ne glede na spol, raso, veroizpoved…

Gre za zdravilsko tehniko (v najširšem pomenu te besede), ki jo lahko uporabljamo za zdravljenje drugih, še bolj pomembno pa je, da jo uporabljamo za zdravljenje sebe (na vseh nivojih bivanja in zavesti). Reiki se ukvarja s harmoniziranjem človeka in Univerzuma na prastar način. S prečiščenjem in uravnotežitvijo energije v človeku, na vseh nivojih, od fizičnega do spiritualnega.

Zmožnost praktične uporabe Reiki energije (ki je prisotna že v človeku a “ni naravnana na pravo frekvenco”) se prenaša z iniciacijo. Gre za manjši obred, ki ga izvede Mojster (III.a), v katerem kandidatu odpira čakre (energetska središča), ter mu v avro vriše Reiki simbole. Novo iniciirani v I. stopnjo lahko takoj praktično uporabi Reiki energijo za zdravljenje. Vsak človek naj bi imel svojega Reiki vodnika, ki predstavlja Božansko luč v vsakem človeku. Združitev oz. neprestana komunikacija s takim bitjem/energijo v bistvu omogoča harmoniziranje z Univerzumom in izvrševanje resnične Volje (uravnotežena pot skozi življenje in ne zadovoljevanje trenutnih želja). Takšno združenje seveda še ne predstavlja življenja brez konfliktov, omogoča pa pravilno odločitev v pomembnih situacijah. V najbolj konkretnem smislu to pomeni, da se človek prečisti (razčisti vprašanja o sebi in drugih), pomiri svoje notranje “demone” (komplekse, slabe navade) in najde svoje mesto v svetu, skratka, da živi bolj srečno ter uravnoteženo življenje, kakor bi ga sicer.

ZGODOVINA REIKIJA

Zgodba o Reikiju se začne v sredini 19.st. z rektorjem univerze v Kiotu, ki je bil tudi katoliški duhovnik. Ime mu je bilo Mikao Usui. Na pobudo študentov je začel raziskovati metodo zdravljenja, s katero naj bi zdravila Kristus in Buda. Več let raziskuje po budističnih samostanih, študira v ZDA in se kot budistični menih vrne na Japonsko, kjer v nekem samostanu odkrije spise, ki omenjajo zdravilsko formulo, vendar ne, kako to formulo aktivirati.

Na gori Korijama izvede 3 tedensko meditacijo (in post). Enaindvajseti dan, zadnjo uro pred svitom opazi svetlobo, ki leti proti njemu in ga zadene v ajna čakro (tretje oko). V tej izkušnji Usui sprejme simbole in znanje o aktiviranju zdravilske energije, ki so jo omenjali stari spisi. Na poti z gore se mu zgodijo 4 čudeži (pozdravi si razbito nogo, zobobol…). Mikao Usui kasneje zdravi bolne v revnih četrtih Tokia, vendar kmalu ugotovi, da marsikdo noče biti ozdravljen. Od takrat naprej velja mnenje znotraj Reikija, da mora človek za dar Reikija plačati visoko pristopnino k iniciaciji, da bo to lahko cenil. Mikao Usui postane romar in 1925 iniciira Čudžiro Hajaši-ja, ki kot upokojen oficir odpre kliniko v Tokiu, kjer zdravi z Reikijem. Med 16 ljudmi, ki jih iniciira v Reiki je bila med leti 1935 in 1938 tudi Japonka (ki je sicer živela na Havajih) Havajo Takata. Na Hajašijevo kliniko je prišla hudo bolna, kjer pa je popolnoma ozdravela. Postala je njegova naslednica. Lea 1941 Hajaši naredi samomor z ustavitvijo srca (z močjo volje), ker zavrača vojno in vpoklic v vojsko.

Havajo Takata je iniciirala v letih 1970-80 22 mojstrov. Za iniciacije je bilo potrebno plačati. Po njeni smrti se razvije več vej Reikija. Tradicionalni Reiki ponavadi zahteva 4 iniciacije (4 stopnje: 1-3 in Mojster). Netradicionalni pa le 3. Netradicionalne veje Reikija so ponavadi osnovali Mojstri, ki se niso strinjali s tradicionalnimi načeli o denarju ali pogojih iniciacije.

Karmen K