Italijanski volivci so danes po za zdaj še neuradnih rezultatih na referendumu o prepovedi proizvodnje električne energije v jedrskih elektrarnah z več kot 90 % glasovali za prepoved. Italija se tako pridružuje ostalim državam, ki so v preteklem mesecu sprejele odločitve o ukinjanju rabe jedrske energije. V društvu Focus [1] se ob tem sprašujejo, zakaj se Slovenija usmerja v drugo smer in načrtuje nadaljnjo rabo jedrske energije.

V Italiji je v nedeljo in ponedeljek (12. in 13. junija) potekal referendum o prepovedi proizvodnje električne energije v jedrskih elektrarnah, kjer so državljani po neuradnih rezultatih z veliko večino - preko 90 % - glasovali za prepoved. To je bil prvi referendum o jedrski energiji po uničujoči katastrofi v *censored*ushimi, rezultati referenduma pa so izrazito v prid prepovedi. Italija je referendum o jedrski energiji imela že leta 1987, po nesreči v Černobilu, in tudi  takrat so se Italijani odločili za opustitev rabe jedrske energije.

Tako so leta 1990 ustavili proizvodnjo električne energije v jedrskih obratih in so od takrat brez jedrske energije na domačih tleh. Vendar je politika v zadnjih letih delovala v smeri ponovne vpeljave jedrske energije, zaradi česar je tudi naletela na takšen odpor pri državljanih, ki si želijo čistejšo in varnejšo prihodnost.

V Focusu pozdravljamo rezultate referenduma v Italiji, ki z več kot 90% opredeljenostjo proti jedrski energiji dajejo jasen signal tudi ostalim državam. Obenem pozivamo Vlado RS k opustitvi jedrske opcije tudi pri nas, je dejal Tomislav Tkalec iz društva Focus.

Konec maja so tudi v Nemčiji dosegli nepreklicni dogovor o zaprtju vseh jedrskih elektrarn do leta 2022. Nemčija bo svojih 17 jedrskih elektrarn ustavljala postopoma, v načrtu je, da jih bodo zamenjali z alternativnimi viri energije. Kljub temu, da je tej odločitvi zagotovo botrovala nesreča v *censored*ushimi, pa predstavlja pozitivni primer, da so spremembe možne, če je le prisotna volja.

Tudi vlada v Švici, za njo pa tudi spodnji dom švicarskega parlamenta, sta se izrekla za odstop od jedrske energije. To pomeni, da obstoječih 5 jedrskih elektrarn po izteku njihovega delovanja ne bodo nadomestili z novimi.

25. maja je 8 evropskih držav - Avstrija, Latvija, Malta, Lihtenštajn, Grčija, Irska, Portugalska in Luksemburg, na Dunaju vzpostavilo zavezništvo proti jedrski energiji. Podpisali so skupno deklaracijo, v kateri so zapisali, da jedrska energija ni trajnostna in primerna za reševanje podnebnih sprememb ter da bi jo bilo potrebno čim prej nadomestiti z obnovljivimi viri.

Nedavna katastrofa v *censored*ushimi nas je ponovno opomnila na nevarnosti in tveganja, ki jih predstavlja jedrska energija. V času, ko nam tehnologija omogoča zagotavljanje energetskih potreb na okolju in ljudem prijazen način, so tveganja, ki jih predstavlja jedrska energija nesprejemljiva, je povedal Tkalec in dodal, da se, kljub temu da je proces pridobivanja električne energije v jedrskih elektrarnah dobro in strokovno voden, vedno lahko zgodi kaj nepredvidljivega, na kar nismo bili pozorni oz. pripravljeni.

In kje se v tej zgodbi najde Slovenija?
Namesto, da bi sledili pot omenjenih držav, Slovenija rine z glavo skozi zid, opozarja Tkalec. V novem osnutku predloga Nacionalnega energetskega programa (NEP) je predvideno podaljšanje življenjske dobe nuklearne elektrarne Krško (NEK) za dolgih 20 let do leta 2043. To bo zaradi staranja in izrabe opreme prineslo nova tveganja, da o jedrskih odpadkih niti ne zgubljamo besed.

Obenem osnutek predloga NEP v dveh scenarijih omenja gradnjo drugega bloka NEK, ki bi bil namenjen izvozu poceni električne energije v tujino. Državljani Slovenije bi tako še za nekaj desetletij nase prevzeli vsa tveganja, zato da bi lahko nekdo služil s prodajo poceni subvencionirane elektrike, meni Tkalec. Ne pozabimo, da leži NEK na potresno ogroženem področju in da raje niti ne razmišljamo, kaj se lahko zgodi v primeru hujšega potresa, še dodaja.

Društvo Focus v tem kontekstu poziva k razumnejši trajnostni usmeritvi energetike pri nas. Le-ta vključuje opustitev načrtov za gradnjo drugega bloka nuklearke v Krškem, prav tako pa tudi čimprejšnjo zaustavitev delujoče nuklearne elektrarne Krško in ne podaljševanje njene življenjske dobe. V omenjenih državah so prepoznali tveganja, ki jih jedrska tehnologija prinaša. Smiselno bi bilo, da bi v podobni smeri nadaljevali tudi mi.

Opombe

[1] Focus, društvo za sonaraven razvoj, je samostojna, nevladna, nepolitična in nepridobitna okoljska organizacija, ki od 2003 deluje na področju podnebnih sprememb. Od leta 2009 ima status društva, ki deluje v javnem interesu, od 2008 pa izpolnjuje kriterije Standarda kakovosti za NVO. Društvo Focus osredotoča svoje delo na teme podnebje, energija, mobilnost ter globalna odgovornost in potrošnja. S svojim delom in zgledom želijo pokazati, da je lahko vsak od nas okoljsko in družbeno odgovoren.

KONTAKT: Urška Žmauc, urska@focus.si
VEČ INFORMACIJ: Tomislav Tkalec, tomi@focus.si

Urška Žmauc
Vodja odnosov z javnostmi / Head of public relations