Piše: N. P. v novi Vivi www.viva.si

ZAGRABI TUDI NAJMLAJŠE

Skoraj vsak odrasel človek se vsaj enkrat v življenju sreča z bolečinami v križu. Čeprav pri otrocih bolečine v križu niso pogoste, do tega vseeno lahko pride. V ortopedsko ambulanto najpogosteje pridejo zaradi bolečin v hrbtenici, predvsem v križu, redkeje v vratu. Pogovarjali smo se s prim. Boštjanom Baeblerjem, dr. med., spec. ortopedije, z Ortopedske klinike v Ljubljani.

V otroško ortopedsko ambulanto prihajajo otroci tudi z nujno napotnico, od tega četrtina z bolečinami v vratu ali križu. Specialisti so pri pregledu še posebno pozorni, če gre za dolgotrajno bolečino ali nevrološke izpade, potem pa skušajo poiskati vzrok za bolečine in ugotoviti njen razvoj (ali je nastala nenadoma ali postopoma).

Različni vzroki za bolečine
Vzroki za bolečine v hrbtenici so zelo različni. Povzročajo jih lahko bolezni, poškodbe, prirojene razvojne spremembe v hrbtenici (denimo nepravilno oblikovana vretenca), vnetje (gnojno ali tuberkulozno vnetje) ali tumorji, ki pa so zelo redki. Bolečino v hrbtu lahko povzroči tudi sekundarna bolečina. Takšno bolečino povzroči bolezen v bližini hrbtenice, denimo v trebuhu (pri ženskah bolezni rodil), a tudi vnetja in tumorji, ki pritiskajo na hrbtenico. V različnih starostih so vzroki za bolečine pogosto različni.

Bolečine v hrbtenici so najbolj redke pri dojenčkih. Prirojene malformacije (spremenjena oblika hrbtenice) namreč niso nujno boleče. Novorojenčki imajo lahko zasukano vratno hrbtenico, kar je posledica krvavitve v mišico obračalko vratu. To se kaže z zadebelitvijo mišice, do katere pride v dveh, treh tednih po rojstvu. Oteklina navadno izgine v nekaj tednih, gibljivost hrbtenice pa se normalizira. Tudi pri mlajših otrocih so bolečine v hrbtenici redke; največkrat so posledica bolezni ali poškodbe (npr. padec).

»Pri šolarjih in mladih pubertetnikih je lahko bolečina posledica pretiranih obremenitev hrbtenice zaradi športa ali čezmerne obremenitve pri otrocih, ki niso vajeni telesne dejavnosti. Šola zahteva od otrok dolgotrajno sedenje in razmeroma malo gibanja, kar zagotovo ni zdravo,« razmišlja prim. Baebler. Tudi starejši otroci se lahko pri različnih dejavnostih poškodujejo. V takšnih primerih je vzrok za bolečino dokaj jasen. V ambulanti mlade bolnike pregledajo in skušajo najti vzrok bolečin, nato pa, če je treba, predpišejo primerno zdravljenje. »Ne smemo pozabiti na psihogene vzroke,« dodaja prim. Baebler, »saj na bolečine lahko vplivajo težave v šoli, v odnosih …«

Degeneracija diskusa
Tudi pri otrocih lahko pride do degenerativnih sprememb medvretenčnih ploščic, ki so resda pogostejše pri starejših ljudeh. Degeneracija medvretenčnih ploščic se pri otrocih navadno kaže drugače kot pri odraslih. Pri odraslem človeku lahko pripelje do išiasa, pri mladih ljudeh pa je to razmeroma redko. Pri mladih se hrbtenica ukrivi in zaradi krčev mišic otrdi. Prisotna je bolečina v križu, ni pa nevroloških izpadov (bolečine v nogi ali mravljinčenje) kot pri odraslih, saj se hrbtenica dovolj upogne, da se zmanjša pritisk na živčne korenine.

Ukrivljenost hrbtenice
Zdravniki pri pregledu opazujejo tudi držo. »Slabo držo je možno popraviti. Predvsem je treba omejiti vzroke za tako držo, denimo čezmerno/pomanjkljivo telesno dejavnost. Hrbtenica je lahko preveč ukrivljena, predvsem v levo ali desno. V takih primerih govorimo o stranskih deviacijah hrbtenice. Vzroki zanje so različni, najpogosteje gre za skoliozo, pri kateri pride do ukrivljenosti levo-desno in do rotacije vretenc. Najpogostejša je idiopatska skolioza, katere vzrok ni znan, nastane pa v zgodnji ali poznejši dobi razvoja.

Skolioza navadno ni boleča, sploh če nastaja postopoma in dalj časa. Tem bolnikom svetujemo telovadbo za gibljivost mišic in hrbtenice, ne pričakujemo pa, da bo to tudi pozdravilo ukrivljenost. Če ukrivljenost napreduje do te mere, da se posledice kažejo v obliki deformacije prsnega koša, je potrebna operacija, s katero zravnamo prizadeti del hrbtenice. Če pride do ukrivljenosti zaradi prekratke noge (ta je lahko prirojena ali posledica zloma noge), je medenica nagnjena; da otrok ne bi nenehno padel, se mora hrbtenica ukriviti.

Če je krivina manjša in ne napreduje, stanje le opazujemo ali pa otroku pomagamo s tem, da damo krajši nogi povišico (posebej oblikovan vložek za čevelj). Pri večji ukrivljenosti hrbtenice (nad 35 stopinj) je potrebno operativno zdravljenje. Tudi pri stranski deviaciji hrbtenice, ki je nastala zaradi krajše noge, razlika v dolžini nog pa je večja (več kot dva centimetra), lahko težavo odpravimo s podaljšanjem krajšega ali s skrajšanjem daljšega spodnjega uda.

S kirurškega stališča in bolnikovega okrevanja je še preprostejši poseg ustavitev rasti daljše noge v obdobju, ko se otrokova rast zaključuje. S posebnim postopkom izračunamo, koliko časa bo še rasla kost; pričakujemo, da bo prizadeta noga v tem času ujela drugo nogo,« razlaga prim. Baebler in doda, da pri idiopatski skoliozi otrokom ne dajejo več opore (steznikov), saj ne pomagajo. Začasne opore uporabljajo le še po operacijah.

Čezmerna obremenitev
Pri mladih športnikih lahko pride do bolečin v križu zaradi močnih obremenitev ali poškodbe (npr. zdrs med dvema vretencema, ki nista dobro zaraščeni, ali pri močnih pregibih in zaklonih). »Romunske telovadke so v odrasli dobi pogosto čutile bolečine v križu, saj so si poškodovale križna vretenca. Pri bolečinah mladih športnikov, ki so nastale zaradi močnih obremenitev, svetujemo, naj otrok opusti ta šport, zdravimo ga z oporo, če pa to ni možno, je potreben operativni poseg, če naj se zdrs ali zlom zaraste,« razlaga sogovornik.

NP

Recenzija prof. dr. Janko Popovič, dr. med., spec. ortoped

Ljudje, ki se redno ukvarjajo z gibanjem, imajo običajno bolj zravnano držo.

Vivin klicaj

Gibanje za lepo držo
Na držo otrok in odraslih ne vplivajo le telesne lastnosti, temveč tudi duševne lastnosti, počutje in osebnost. Velja, da imajo ljudje, ki se redno ukvarjajo z gibanjem, običajno bolj vzravnano držo. Prim. Baebler ugotavlja: »Slabša drža v ramenih navadno ne povzroči težav, lahko pa vpliva na obliko prsnega koša ali na bolečine v križu. Pri dekletih v dobi odraščanja se utegne slabša drža pojaviti, ko se jim razvijajo prsi, zato ramena potiskajo naprej.

To odsvetujemo, saj si s tem utegnejo zmanjšati volumen prsnega koša. Tudi pri slabi drži lahko pomagamo s fizioterapijo ter s predpisanimi vajami za trebušne in hrbtne mišice.« Za konec sogovornik še svetuje: »Na držo dobro vpliva gibanje. Otroci naj se pridno učijo v šoli, skrbijo pa naj tudi za svoje telo. Vsakodnevno ali vsaj karseda pogosto naj se ukvarjajo s telesno dejavnostjo, pri kateri se razgiba vse telo.

Toda v dobi rasti odsvetujemo pretirano ukvarjanje z vrhunskimi športi. Koristno je razgibavanje v različnih oblikah, ne le ukvarjanje z enim športom. Dobro bi bilo, če bi se lahko učenci razgibali tudi med poukom in med šolskimi odmori, denimo s hojo.«